Pomembni koraki do uspešnega sodelovanja med splošno knjižnico, vrtcem in družino

Izvleček

Projekt predšolske bralne značke Sovica v vrtcu smo v Knjižnici Radlje ob Dravi zasnovali kot odgovor na upad obiska in članstva najmlajših. Pobuda izhaja iz potreb lokalnih vrtcev po poenotenju bralnih spodbud ter iz zaskrbljenosti nad upadanjem bralnih navad znotraj družin, ki so ključne za otrokov razvoj. Projekt se osredotoča predvsem na spodbujanje družinskega branja, kot osnove za razvoj dobrih bralnih izkušenj in kasneje dobrih bralnih navad. Spodbuja obisk splošne knjižnice v spremstvu družine, tako da vsi člani spoznajo našo ponudbo. Pomembno je predvsem sodelovanje z vrtčevskimi skupinami in vzgojiteljicami, saj tako lahko vključimo pretežen delež predšolskih otrok, združimo znanje in izkušnje ter program izvajamo še kakovostnejše. Pri načrtovanju smo bili pozorni na posamezne korake, ki so zagotovili uspešno izvajanje in številne pozitivne učinke. Tako v knjižnici kot v vrtcu smo dobili priložnost, da se izkažemo kot resni partnerji s skupnim ciljem: spodbujanje branja v družinah. Sodelovanje knjižnica-vrtec-družina se je izkazalo za zelo uspešno.

Ključne besede: bralna motivacija, družinsko branje, predšolska bralna značka, vrtec, splošna knjižnica.

Uvod

Knjižnica Radlje ob Dravi deluje na območju petih koroških občin: Muta, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju in Vuzenica za skupno nekaj manj kot 16.000 prebivalcev. Z dobro delujočo mrežo osrednje knjižnice v Radljah in krajevnih knjižnic v vsaki občini uresničuje svoje poslanstvo. Okolje v katerem knjižnica deluje, je podeželsko in redko naseljeno. Trend dnevnih migracij je iz leta v leto večji in občutno vpliva na članstvo v knjižnici, obisk in izposojo. Posebnostim okolja pa se pridružuje še splošni trend manjšega interesa za branje, ki je posledica izbire drugih prostočasnih aktivnosti. Seveda ne smemo prezreti tudi prednosti našega okolja, med katere vsekakor uvrščamo pristne medosebne odnose, močno povezanost skupnosti ter večji občutek odgovornosti zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter v knjižnici za spodbujanje kulturnega življenja ter vplivanje na razvoj le-tega že v zgodnjem otroštvu. Večjo odgovornost prevzemamo zaradi pomanjkanja drugih kulturnih dejavnikov in izvajalcev, ki jih v manjših krajih pogrešamo. Kot splošna knjižnica upoštevamo knjižnične vloge, ki so določene v strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice. V tem prispevku se bomo osredotočili na vlogo razvoja predbralne pismenosti. Naša prizadevanja so v celoti skladna s smernicami za knjižnične storitve za otroke IFLA, ki poudarjajo vlogo knjižnice kot ključnega partnerja pri razvoju pismenosti in nujnost sodelovanja z drugimi agencijami v skupnosti (IFLA, 2018).

Za predbralno pismenost velja: »Porajajoča se pismenost (imenovana tudi zgodnja ali predbralna pismenost) je otrokova sposobnost branja različnih znakovnih sistemov pred usvojitvijo branja jezikovnih/besednih znakov. Je torej vse, kar otrok ve o branju, bralnem gradivu in pismenosti, preden sam začne brati.« (Haramija, 2017)

Raziskave bralne pismenosti kažejo, da učenci in mladostniki v RS nimajo ustrezno razvite motivacije za branje, zato je treba zagotoviti pogoje za razvoj otrokovega zanimanja za branje že v zgodnjem otroštvu (tako v družini kot v vrtcu) ter v celotni družbi zagotoviti dvig zavesti o pomenu branja – branje naj bo vrednota tako v vrtcu in šoli kot v družini ter prostem času (druženje z vrstniki). Spodbujati je treba obiskovanje splošnih knjižnic (in programov, ki jih knjižnice ponujajo za otroke ali družine) in vključevanje v različne prostočasne bralne dejavnosti (bralna značka ipd.). Splošne knjižnice imajo s svojo razvejano mrežo in brezplačno ponudbo za vse otroke do 18. leta pomembno vlogo pri dostopnosti kakovostnega knjižnega gradiva (Program za otroke 2020 – 2025, str. 25). Ne le da se zavedamo pomembne vloge, ki jo imamo kot zaposleni v knjižnicah pri širjenju predbralne in bralne pismenosti, zavedamo se tudi pomembnosti sodelovanja in združevanja moči pri izvajanju dejavnosti. Vilar (2017, str. 182) v prispevku Branje, zaklad življenja: knjižnica in predšolski otrok poudarja, da je branje skupna dejavnost družine, vrtca in knjižnice, zato je za uspešno razvijanje bralnih navad ključno njihovo medsebojno sodelovanje.

Načrtovanje sodelovanja in pomembni koraki

Predšolska bralna značka se je začela razvijati v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja kot primer dobre mentorske prakse in se je (podobno kot tri desetletja prej njena »velika sestra« Bralna značka) tako tudi širila po vrtcih in knjižnicah v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. (Jamnik in Perko, 2019, str. 26)

Po zaznavanju potreb v lokalnem okolju, zametkih in poskusih izvajanja predšolske bralne značke v posameznih skupinah s strani lokalnih vrtcev smo se jim odločili prisluhniti in raziskati možnosti sodelovanja. Predšolska bralna značka, ki so jo izvajale posamezne vrtčevske skupine, je imela nekaj pomanjkljivosti, ki smo jih prepoznali v knjižnici. Te so bile: pomanjkljivo obveščanje staršev, nedostopnost seznamov, gradivo na seznamu ni bilo na voljo v lokalni knjižnici, knjižničarke niso bile obveščene o poteku, da bi lahko svetovale staršem in priskrbele gradivo, kar je pri starših vzbudilo nezadovoljstvo. Pomembno je bilo spoznanje, da si vzgojiteljice prizadevajo za vzpostavitev predšolske bralne značke, vendar vseh vidikov niso mogle predvideti, saj poteka dela v knjižnici ne poznajo. V knjižnici smo na podlagi teoretičnega znanja in znanja, pridobljenega ob predstavitvah številnih dobrih praks, ki se izvajajo v splošnih knjižnicah in vrtcih, pripravili projekt predšolske bralne značke z naslovom Sovica v vrtcu, ki je prilagojen našemu lokalnemu okolju.

Projekt Sovica v vrtcu je zastavljen tako, da povezuje skupino v vrtcu, knjižnico in družino. Skupina iz vrtca prejme ob obisku knjižnice plakat s seznamom gradiva in tabelo, v katero vpisuje imena otrok in pripovedovane knjige, ter ročno lutko Sovico. Otroci prejmejo knjižice s seznamom knjig in priporočili za družinsko branje in s starši prihajajo v knjižnico, preberejo knjigo in jo s pomočjo Sovice v vrtcu pripovedujejo. Za dve prebrani knjigi v šolskem letu prejmejo otroci na zaključku projekta pohvalo in medaljo.

Projekt smo predstavili lokalnemu vrtcu in bili pobudniki sodelovanja med splošno knjižnico, vrtcem in družino.

Pomembni koraki, ki smo jih upoštevali pri pripravi projekta

Dobro sodelovanje z vrtci/vzgojiteljicami

Ko želimo zagotoviti, da bo naše sodelovanje kakovostno in uspešno, se moramo zavedati, da imamo vsi sodelujoči, v našem primeru so to knjižnica, vrtci in družine, pomembno in enakovredno vlogo. Da dosežemo skupne cilje, moramo prispevati vsak svoj nepogrešljivi del. Kot pobudniki sodelovanja smo se zavedali, da moramo izkazati zaupanje, spoštovanje in hvaležnost vsem sodelujočim, poudariti skupne interese in cilje ter vzgojiteljem in staršem jasno sporočiti, da so za nas zelo pomembni. Za knjižnico in projekt Sovica v vrtcu je vez med vrtcem in družino ključna, vzgojitelji so tisti, ki imajo dnevni stik z otroki in tako lažje posredujejo informacije in motivacijo tako otrokom kot staršem. Ob začetku sodelovanja smo vzgojiteljem in vodjem vrtcev predstavili pripravljen projekt in natančno opredelili, kakšne vloge imamo posamezni sodelujoči. Vloga vrtcev in vzgojiteljic je posredovanje informacij, motiviranje staršev in otrok za obisk knjižnice ter spodbujanje družinskega branja. Prav tako smo kot ključno opredelili, da se pripovedovanje o bralni izkušnji dogaja v vrtčevski skupini, v katero je otrok vključen (socialni vidik, samopotrjevanje, priprava na šolo in podobno). Na kakšen način otroci prebrane knjige v vrtcu predstavljajo, se lahko med skupinami razlikuje glede na starost otrok. Tukaj prispevajo svoje strokovno znanje in izkušnje vzgojiteljice. Te tudi beležijo dosežene rezultate ter spremljajo skupine otrok v naše knjižnice ob dogovorjenih terminih. Zelo pomemben je tudi oseben pristop vzgojiteljic do staršev, posebej tistih, ki sami niso bralci. Pogosto nam starši v knjižnici povedo, da so jih vzgojiteljice napotile v knjižnico oziroma, da so jih že večkrat opomnile. Ponudimo jim lahko preprost odgovor, da je vztrajnost vzgojiteljev in knjižničarjev le v dobrobit njihovih otrok.

S projektom Sovica v vrtcu se je utrdilo sodelovanje z vrtcem in z osnovno šolo, ki projekt zelo podpira. Utrdilo se je sodelovanje z vzgojiteljicami in se razširilo: dodatni dogovori za obiske knjižnice za priložnostne pravljične ure, predstavitve strokovnih knjig, oglede filma, pripravo razstav otroških likovnih del in podobno.

Kakovostni bralni seznami

Pomemben prispevek knjižnice v projektu so zagotovo primerno in kakovostno pripravljeni bralni seznami.

Tega koraka smo se lotili po priporočilih Društva Bralne značke Slovenije. Kot poudarjata Jamnik in Perko (2019), naj bodo mentorji pozorni na raznolikost in raznovrstnost gradiva: različne vrste, zvrsti in žanri; ravnovesje med klasično in sodobno literaturo, med slovenskimi in prevedenimi gradivi; raznolikost literarne in likovne govorice; ob leposlovnih naj bodo na seznamih tudi informativne/poučne knjige. Če je le mogoče, naj bodo knjige predstavljene ne le z naslovi, ampak tudi z naslovnicami, z vsebinskimi gesli in povzetki vsebine. Z družinami, ki si to želijo, se lahko dogovorimo tudi za branje knjig, ki niso na seznamu« (Jamnik in Perko, 2019, str. 27).

Upoštevali smo razmerja med različnimi vrstami gradiv, priporočilni seznam gradiv in razmerje gradiv glede na starostno obdobje. Pri novejših gradivih izbiramo med različno literaturo, nagrajenimi knjigami in hvaležno spremljamo vse predstavitve kakovostnih gradiv in priročnikov za branje kakovostnih mladinskih knjig. Sezname vsako leto dopolnjujemo glede na potrebe posameznih knjižnic in tako tudi dokupimo gradiva, ki so primerna, da se uvrstijo na sezname. Dobrodošla so tudi priporočila vzgojiteljic, če v skupinah zaznajo potrebe po določenih gradivih, kot na primer večjezična gradiva, primerna za otroke, katerih materni jezik ni slovenski. Pri izboru gradiv smo poleg jezikovne raznolikosti pozorni tudi na vključevanje knjig, ki prikazujejo otroke z oviranostmi, različne družinske sestave in kulturna ozadja, s čimer otrokom ponujamo tako ogledala kot okna v svet.

Pozorni smo tudi, da so seznami gradiva dostopni vsem in na več mestih. Tako imamo seznam gradiva v knjižnici ob razstavljenem gradivu, sezname pripravimo na plakatih za vse sodelujoče vrtčevske skupine, ki jih odnesejo skupine v svoje igralnice. Prav tako sezname prejmejo starši v obliki tiskanih knjižic ob začetku vsake sezone Sovice v vrtcu in so dostopni tudi na naši spletni strani, v obliki knjižice in kot povezava do spletnih rezervacij gradiv (dostop s kodo na zadnji strani knjižice).

Dosegljivi cilji

Ker med osnovnimi cilji programa ni količinska izposoja ali tekmovanje kdo predstavi več knjig, smo si zadali, da je dovolj, da si posamezen otrok skupaj s starši v knjižnici izposodi vsaj dve knjigi v šolskem letu in ju predstavi v svoji skupini. Pogosto v posameznih skupinah spodbujajo otroke, da pripovedujejo več, ali otroci sami želijo predstaviti več knjig, kar je seveda pohvalno. Ne želimo, da bi sodelovanje v predšolski bralni znački predstavljalo za starše preveliko obveznost. Bistveno je, da prejmejo naša priporočila o družinskem branju in informacije, kakšen pomen ima to za njihove otroke.

Dostopnost knjižnic

Dostopnost knjižnic – tako fizična kot časovna – je zelo pomembna. Lokacije naših knjižnic so povsem ustrezne, kajti tako osrednja kot krajevne so v bližini vrtcev in šol, tako jih lahko skupine iz vrtcev obiščejo peš. Oddaljeni so le trije oddelki vrtcev, s katerimi smo dogovorjeni, da jih knjižničarke obiščemo na njihovih lokacijah tako ob začetku kot ob zaključku projekta.

Pomembna je tudi časovna dostopnost, zato smo bili pozorni pri spremembah odpiralnega časa, in sicer so knjižnice odprte med 12. in 15. uro, takrat ko večina otrok skupaj s starši ali skrbniki odhaja iz vrtca domov in se lahko mimogrede oglasijo v knjižnici. Skupine otrok skupaj z vzgojiteljicami knjižnico obiščejo v dopoldanskih urah.

Dostopnost gradiva

Upoštevali smo predvsem dva vidika, in sicer zadostno število naslovov gradiv na bralnem seznamu ter izvodov teh gradiv v posamezni knjižnici. To je razlog, da imamo v vsaki knjižnici poseben seznam. Vsi seznami so sestavljeni po strokovnih priporočilih, hkrati pa smo upoštevali, katero gradivo je v posamezni knjižnici že na voljo in koliko smo ga še lahko dokupili. Ob izposoji gradiv pogosto opazimo, da si želijo otroci izposoditi prav knjigo, ki jo je v vrtcu predstavil sošolec, kar rešujemo tako, da dokupimo več izvodov knjig ali otroku knjigo rezerviramo. Pomembna je informacija, da otroci v vrtcu dobro sodelujejo in poslušajo, da si uspejo zapomniti naslov ali vsebino knjig.

Drugi vidik je prepoznavnost gradiv. Vsa gradiva smo posebej označili, dodali nalepko na knjigo (sliko sovice, v vsaki knjižnici je ozadje drugačne barve), kot prikazuje Slika 4, in oznako v katalogu (Sovica, SovicaMU, SovicaVUZ, SovicaPOD, SovicaKA, SovicaRIB), prikazano na sliki 5, za lažje iskanje, preglednost in spremljanje izposoje gradiv. Gradiva so v knjižnici tudi predstavljena v označenih kotičkih za lažjo in hitrejšo dostopnost.

Privlačna promocija in gradiva za starše

Rdeča nit celotnega projekta je vsekakor predstaviti družinsko branje kot vrednoto, kot nekaj prijetnega in povezujočega, kar si zasluži vsak otrok.

Otroke želimo navdušiti z ročno lutko Sovico, ki se jim predstavi na uvodni pravljici v knjižnici. Sovica je zelo radovedna in želi slišati veliko novih zgodbic, zato jo otroci odnesejo s seboj v vrtec, kjer ji pripovedujejo zgodbe, da ji nikoli ni dolgčas. Izdelali smo posebne plakate, ki vsebujejo sezname gradiva, tabelo za vpisovanje otrok in gnezdece, v katerem Sovica počiva. Najbolj navdušeni ter ponosni so seveda otroci ob podelitvi priznanj in medalj, ob zaključku sledi še skupen ogled animirane risanke ali lutkovne predstave.

Za starše pripravimo knjižice s seznamom priporočenega gradiva in dodanimi besedili o pomembnosti branja (Slika 6). Priporočila za branje so dostopna tudi na spletni strani knjižnice, v fizični obliki gradiva in knjige o vzgoji ter skrbi za otroke razstavimo v igralnih kotičkih knjižnic. Prav tako jih vzgojiteljice že na uvodnem sestanku seznanijo s potekom predšolske bralne značke in jih kasneje še med letom opomnijo na pomembnost sodelovanja.

Pozitivna motivacija

Za družine in otroke sta pomembna predvsem celoletno, čim bolj ljubeznivo in spodbudno sodelovanje ter strokovna in človeška podpora. Želimo si, da bi branje družine povezovalo in bi jim bilo v veselje. Starši/odrasli, vključeni v program Predšolske bralne značke, so praviloma boljša opora otrokom pri razvijanju bralne pismenosti in bralne kulture (Jamnik in Perko, 2019, str. 28).

Pozitivna motivacija velja za vse udeležene v projektu. Knjižnica se trudi spodbujati tako vzgojiteljice kot starše. Ob vsaki priložnosti se vzgojiteljicam zahvalimo za sodelovanje, ob zaključku leta jih seznanimo z uspešnimi rezultati, med letom pa izmenjujemo izkušnje, ki jih pridobimo. Pogosto nam vzgojiteljice že med letom ponosno povedo, da v njihovi skupini že presegajo predvidene predstavitve knjig ali da bodo poslale še zadnji opomnik staršem, ki se še niso odzvali. Starši in otroci so deležni motivacije tako v vrtcu kot v knjižnici in to daje projektu zagotovo velik pomen. Pogosto nagovorimo otroke ob izbiranju ali izposoji gradiva in izrazimo pohvalo za sodelovanje ter poudarimo pomembnost prebiranja knjig ter jih povprašamo, kako se počutijo ob pripovedovanju zgodb v vrtcu.

Izvedba sodelovanja

Projekt smo januarja 2020 prvič predstavili Vrtcu Radlje in na podlagi izraženega interesa preizkusili sodelovanje z nekaj skupinami. Zaradi epidemije marca 2020 je projekt zastal, vendar smo kljub temu maja lahko podelili 79 pohval.

Prvi pozitivni odzivi so spodbudili nadaljevanje projekta kljub epidemiji v oktobru 2020. Odzvale so se vse skupine v Vrtcu Radlje, skupaj 199 otrok, kljub negotovosti glede obiska otrok v vrtcu. V juniju smo podelili 142 pohval, vse skupine so obiskale knjižnico posamezno in zaključile projekt z ogledom predstave.

V oktobru 2021 smo k sodelovanju v projektu povabili še Vrtec Muta in Vrtec Brezno-Podvelka. Odzvala sta se oba in tako je skupno sodelovalo že 393 otrok, ob zaključku smo podelili 323 pohval in 266 medalj. Skupaj z vzgojiteljicami smo se odločili, da pohvalo podelimo vsakemu otroku, ki predstavi vsaj eno knjigo, pohvalo in medaljo pa za predstavljeni dve knjigi v posameznem letu. Kot lahko razberemo s slike 6, je bilo vsako leto več udeležencev, v šolskem letu 2025/2026 sodelujejo: Vrtec Radlje, Vrtec Muta, Vrtec Brezno – Podvelka in Vrtec Vuzenica z vsemi skupinami in Vrtec Ribnica na Pohorju z eno skupino. Od vseh udeleženih otrok je v preteklem šolskem letu 2024/2025 prejelo pohvalo, torej predstavilo vsaj eno knjigo, kar 85 odstotkov otrok.

Dosegli smo skoraj 100 odstotno vključenost predšolskih otrok v našem lokalnem okolju in to nameravamo ohraniti tudi v prihodnje.

Pozitivni učinki

Učinek predšolske bralne značke smo v knjižnici zaznali takoj. Povečali so se vpis predšolskih otrok, izposoja slikanic, obisk družin in uporaba igralnice v knjižnici. Učinek se je širil tudi v krajevne knjižnice, saj so se lokalni vrtci vedno pogosteje vključevali v predšolsko bralno značko. Ob delu v izposoji smo učinke ocenili kot dobre, vendar so nas merljivi rezultati še vedno pozitivno presenetili. Če primerjamo sliko 8 in 9, takoj prepoznamo učinek bralne značke na vpis predšolskih otrok v knjižnico. Z letom 2021, ko se je povečalo število vključenih otrok v predšolsko bralno značko se je tudi več predšolskih otrok vpisalo v knjižnico. Vsako leto seveda ne moremo pričakovati povečanega vpisa, lahko pa upamo, da se bo aktivnost teh članov v knjižnici ohranila. Kar nekaj družin je začelo redno obiskovati knjižnico in tudi sami poudarijo, da je to postala njihova tedenska rutina. V večini primerov opazimo, da si otroci navdušeno izbirajo knjige, nekateri jih ne želijo vrniti, dokler jim ne zagotovimo, da si lahko izberejo drugo. Radi se tudi zadržujejo v knjižnici, se igrajo in prebirajo knjige ter poslušajo pravljice, najpogostejša težava je pomankanje časa pri starših. Nas je pa navdušila izjava starša, ki se že dlje časa trudi, da bi skupaj s sinom brala knjige, vendar sin ni kazal zanimanja, vse dokler ni spoznal, da vsi v njegovi skupini v vrtcu prebirajo in poslušajo pravljice, šele to ga je prepričalo, da sedaj tudi on sodeluje tako v vrtcu kot doma. Ali izjava mame, ki se nam je zahvalila, kajti njen sin je prva dva tedna obiskovanja vrtca vsak dan s seboj odnesel knjigo in se v vrtcu o njej pogovarjal, kajti to mu je bilo v tolažbo. V knjižnici z veseljem poskrbimo, da družinam zagotavljamo velik izbor knjig še posebej ob takšnih osebnih izkušnjah.

Eden izmed merljivih učinkov je zagotovo izposoja gradiva. Ker imamo gradivo za Sovico v vrtcu posebej označeno, kot lahko vidimo na sliki 5, lahko izpišemo podatke za izposojo tega gradiva. Tako nam Slika 10 prikazuje naraščanje izposoje priporočenega gradiva za predšolsko bralno značko, predvsem od leta 2021, kar sovpada s povečanjem vpisa predšolskih otrok in povečanim številom sodelujočih. Izposoja gradiv z oznako sovica je res močno povečana, kljub temu da predvsem ob začetku šolskega leta izposojo omejimo. Priporočamo, da si vsak član izposodi največ dve gradivi hkrati, da ostane dovolj izbire za vse.

V knjižnici so občutni še drugi pozitivni učinki, kot so povečana izposoja in obisk preostalih družinskih članov, pogosta uporaba igralnih kotičkov, povečana udeležba predvsem na prireditvah in dejavnostih za otroke, boljša informiranost, pozitivni odnosi in dobra sprejetost sodelovanja pri družinah.

Zaključek

S projektom Sovica v vrtcu smo želeli skupaj z vrtcem in družinami doseči izboljšanje na področju družinskega branja, ozavestiti vse vpletene, kako pomembno je branje že v predšolskem obdobju. Ocenili bi lahko, da smo vsa pričakovanja presegli. V obdobju šestih let, odkar se projekt izvaja, zaznavamo samo pozitivne učinke. Presenetili so tako merljivi učinki kot pozitivne izkušnje ob sodelovanju z vsemi deležniki. Projekt poteka vsako šolsko leto med oktobrom in majem. Ob zaključku se sovice vrnejo v knjižnice, vendar se izposoja knjig in predstavitve v skupinah nadaljujejo na željo otrok vse leto. Opazovanje otrok ob obisku knjižnice, ko ponosno pripeljejo svoje starše, babice, bratce in sestrice ter jim samozavestno pokažejo kotiček, namenjen Sovici, ter si z veseljem izposodijo knjige, je neprecenljivo. Izvirnost vzgojiteljic, ki v posameznih skupinah projekt še nadgradijo, ob prebranih knjigah poustvarijo še likovne izdelke, dejavnosti in plakate, kaže na moč sodelovanja in deljenja izkušenj.

Spoznali smo, da sta sodelovanje in dobra priprava projektov ključna. Kot splošna knjižnica imamo možnost biti pobudniki sodelovanja v lokalnem okolju. Ta projekt nas je spodbudil k tesnejšemu sodelovanju tudi z osnovnimi šolami, postali smo pobudniki sodelovanja tako s šolskimi knjižničarji, kot posameznimi učitelji. Kajti vsi zaposleni tako v vzgoji in izobraževanju kot v knjižnicah imamo veliko skupnih ciljev, ki jih bomo lažje dosegli s sodelovanjem tudi v prihodnje.

Viri in literatura

Haramija, D. (ur.). (2017). V objemu besed: razvijanje družinske pismenosti. Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.

Haramija, D. in Ivanuš-Grmek, M. (2024). Nekateri mehanizmi razvijanja bralne pismenosti na področju vzgoje in izobraževanja. Jezik in Slovstvo, 69(3), 151-164.

IFLA smernice za knjižnične storitve za otroke, stare med 0 in 18 let. 2. izdaja (revizija smernic iz leta 2003). (2019). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. https://online.anyflip.com/hqule/ndzd/mobile/

Jamnik, T. in Perko, M. (2019). Predšolska bralna značka: konkretno in na kratko. Vzgoja in izobraževanje, 50(4), 26-28.

Program za otroke 2020 – 2025. (2020). Vlada Republike Slovenije. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/druzina/Zakonodaja/Program-za-otroke-2020-2025.pdf

Strateški načrt knjižnice Radlje ob Dravi. (2024). Splošna knjižnica Radlje ob Dravi. https://www.knjiznica-radlje.si/wp-content/uploads/2026/01/STRATESKI-NACRT-2025-2029.pdf

Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2022-2027. (2022). Združenje splošnih knjižnic. https://www.knjiznice.si/wp-content/uploads/2022/08/ZSK_Strategija-razvoja-slovenskih-splosnih-knjiznic-2022-2027_oblikovano.pdf

Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018-2028). (2018). Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Zakonodaja-ki-ni-na-PISRS/Kulturna-dediscina/2ffbd52377/Strokovna-priporocila-in-standardi-za-splosne-knjiznice.pdf

Vilar, P. (2017). Branje, zaklad življenja: knjižnica in predšolski otrok. V D. Haramija, (ur.). (2017). V objemu besed: razvijanje družinske pismenosti, str. 173-184. Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.