Pomembna vloga osnovnošolske knjižnice pri pouku in drugih dejavnostih za uspešnejše delo učencev

Izvleček
Šolska knjižnica je pomemben dejavnik na osnovni šoli. S svojimi storitvami in gradivom ter ob dobrem sodelovanju s sodelavci opolnomoča učenca v vseh letih šolanja. Opisani so primeri dobre praske za motiviranje učencev in doseganje zastavljenih ciljev.

Ključne besede: pouk, medpredmetno povezovanje, šolska knjižnica, pismenosti, knjižnično informacijsko znanje, branje

Uvod
Svet, ki ga je človeštvo nenehno spreminjalo in ga še vedno spreminja, je v današnjem času (pre)poln informacij. Zelo pomembno je, da vsako novo znanje, odkritje, pogled, razmišljanje in doživljanje lahko odkrivamo v prostoru, ki je tudi središče izobraževanja in kulture na šoli, to je v šolski knjižnici.

Z različnimi dejavnostmi, ki vključujejo predajanje znanja in izkušenj ter ustvarjanje, lahko strokovni delavci na šoli (v besedilu bomo uporabili moško obliko poimenovanja – učitelj in šolski knjižničar) pomagajo učencem, da razvijajo pozitiven odnos do branja, pisane besede, nosilcev zapisa ter pogledov na avtorje, ilustratorje, strokovnjake in različne znanstvenike. Oba strokovna delavca – učitelj in šolski knjižničar, vsak na svojem področju, lahko s skupnim znanjem učencem pomagata poiskati in razumeti izvor informacij ali pa pogled umetnika v različnih obdobjih, zakaj so bile te posredovane in kako, tako da učenci bolje razumejo sedanjost, preteklost in morda tudi razmišljajo, kam bi jih pripeljala prihodnost.

Z uporabo različnih virov, ki so na voljo v šolski knjižnici, in z različnimi dejavnostmi lahko učencem bolj približamo branje, učenje, svet znanja in kulture ter jih tako opolnomočimo, da so opremljeni z raznolikim znanjem, širšim pogledom na svet in doživljanjem, da usvojijo različne vrste pismenosti in se tako enakovredneje vključujejo v družbo.

V prispevku bomo predstavili šolsko knjižnico na naši osnovni šoli ter opisali veliko možnosti sodelovanja in povezovanja med učiteljem in šolskim knjižničarjem.

Šolska knjižnica
Kot je zapisano v Smernicah za šolske knjižnice IFLA (2019), so te za izobraževalno skupnost zelo koristne. Dodana vrednost sega od gradiva v knjižnični zbirki šolske knjižnice do storitev, ki jih zagotavljata obsežen program šolske knjižnice in usposobljen šolski knjižničar.

Na vsaki šoli so zelo pomembni prostori tako za zaposlene kot za učence. Takšen prostor, ki omogoča hiter pretok znanja, informacij ali raziskovanja, je na naši šoli ravno šolska knjižnica. Namenjena je učencem in zaposlenim, saj s svojim urejenim gradivom (knjižnično zbirko) zagotavlja vire ter pogoje, ki so potrebni za pouk in raziskovalno delo (učna tehnologija, računalniki ter preostala oprema IKT¹, ki se po razpoložljivosti med šolami razlikuje).

Šolsko knjižnico v Sloveniji opredeljuje Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (2007), v 68. členu je zapisano, da ima šola knjižnico, v kateri se zbira, strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja knjižnično gradivo ter ki opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. Del naše šolske knjižnice je tudi učbeniški sklad.

Šolska knjižnica je torej fizični prostor, kjer so za poučevanje in učenje bistveni branje, poizvedovanje, raziskovanje, razmišljanje, domišljija in ustvarjalnost (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, 2018). Med pandemijo, ki je bila razglašena marca leta 2020, pa je naša šolska knjižnica dobila tudi namenski spletni prostor v okviru spletnih učilnic ter orodja MS Teams.

Sodelovanje učitelja in knjižničarja
Šolski knjižničar skladno z učnim načrtom in razširjenim programom osnovne šole vsako leto pripravi načrt ur pouka knjižničnega informacijskega znanja (v nadaljevanju KIZ) v knjižnici, ki zajemajo vse prvine informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij (Sušec in Žumer, 2005). Učitelj skladno z učnimi načrti in priporočili pripravi letne priprave na tekoče/aktualno šolsko leto.

Podgoršek (2009) je zapisala, da je namen knjižničarjevega in učiteljevega medsebojnega sodelovanja opozoriti na dejavnost in program dela šolske knjižnice, prepoznati in zadovoljiti potrebe uporabnikov in jih motivirati za večjo uporabo storitev šolske knjižnice in spodbujati izvajanje KIZ, ki prispevajo k uresničevanju skupnih vzgojnih in izobraževalnih ciljev ter k informacijski pismenosti vseh udeležencev v vzgojno-izobraževalnem procesu.

Sodelovanje učitelja in šolskega knjižničarja je ključno za uspešno izvedbo pouka. Učitelj s knjižničarjem usklajuje nabor knjižničnega gradiva, ki je potreben za izvedbo ter dosego določenih ciljev, ki so zapisani v učnih načrtih. Skupaj načrtujeta letno pripravo za delo v knjižnici in za različne dejavnosti (interesne dejavnosti, razširjen program šole …), ki bodo spodbujale branje in raziskovanje ter osebnostno rast posameznika.

Knjižničar je pomemben sodelavec učitelja tudi pri pripravi materiala in vsebin za pridobitev učnega znanja, doživljanje ter poglabljanje znanja z različnimi perspektivami ter strategijami in pri sami izvedbi načrtovanih dejavnosti.

Glede na letni delovni načrt lahko skupaj vsako šolsko leto poleg ur KIZ organizirata dejavnosti, kot so bralni krožki, bralni projekti, praznovanje posebnih dni, izdelava raziskovalnih nalog, dnevi dejavnosti, obiski pomembnih ustanov, predstavitve avtorjev in drugi dogodki, ki spodbujajo branje, vedoželjnost in raziskovanje. Zelo pomembno je, da učence glede na starost in sposobnosti naučita iskanja gradiv v knjižnici ter katalogu ter pravilnega rokovanja z gradivom ter tudi strategije učenja z gradivi.

Katalog COBISS naše šolske knjižnice
Naša šolska knjižnica je članica COBISS že precej let, ko je pred leti knjižničar vso zalogo knjižničnega gradiva prenesel v katalog COBISS ter je te novosti predstavil vsem zaposlenim na pedagoški konferenci. Za učence je po posameznih razredih pripravil posebne ure pouka, na katerih jih je seznanil z novostmi, izkaznicami ter iskanjem gradiva v spletnem katalogu.

Učenje iskanja gradiva med policami in po katalogu – teoretično in praktično – poteka med celotnim šolanjem posameznika. Priprava pouka je potekala v paru, skupaj s knjižničarjem sva pripravila vsebine in gradivo za predmete, pri katerih je knjižničar pripravil naloge za učenje in delo s katalogom COBISS. Skupaj smo dosegli zastavljene cilje tako učnega predmeta (vsebine) kot KIZ. Učenci so se naučili poiskati gradivo v katalogu COBISS ter razbrati postavitev in dostopnost določenega gradiva.

Slika 1: Učenje iskanja knjig v katalogu COBISS in nato med policami (arhiv OŠ Prule)

Ure pouka so potekale vsako šolsko leto. Najprej so učenci izpolnjevali tiskane učne liste, pri katerih sem dodala naslove knjig in imena avtorjev, ki jih je bilo treba poiskati ter preveriti, kasneje pa se je delo preselilo tudi v računalniško učilnico v spletno okolje (spletne učilnice). Ob pojavu aplikacije mCOBISS je to knjižničar učencem predstavil in jim ponudil možnost uporabe.

Slika 2: Oglas za mCOBISS v vitrini pred knjižnico (arhiv OŠ Prule)

Učenje učenja
Učenje učenja je sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju, organizirati lastno učenje, vključno z učinkovitim upravljanjem časa in informacij, individualno in v skupinah. Ta kompetenca vključuje zavest o lastnem učnem procesu in potrebah, prepoznavanje priložnosti, ki so na voljo, in sposobnost premagovanja ovir za uspešno učenje. Pomeni pridobivanje, obdelavo in sprejemanje novega znanja in spretnosti ter iskanje in uporabo nasvetov. Z učenjem učenja učenci nadgrajujejo svoje predhodne izkušnje z učenjem in življenjske izkušnje v različnih okoliščinah: doma, v službi, pri izobraževanju in usposabljanju. Motivacija in zaupanje vase sta za kompetenco posameznika odločilna (Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje, 2007, str. 8).

Vsa leta smo poudarjali učenje učenja, ga spodbujali s pogovorom, s sodelovalnim učenjem ter z uporabo oziroma prepletanjem še nekaterih drugih metod učenja. Če ponazorimo s primerom: pogosto se je zgodilo, da so bile določene teme v učbenikih prehitro zastarele in da je bilo treba posodobiti znanje; ravno takrat je bilo dobro, da sva skupaj s knjižničarjem učencem s primerom pokazala, kako pridobiti in preveriti določene podatke (izkustvena metoda), ter jim sproti dajala povratno informacijo.

Vse prevečkrat so bila učna gradiva zelo skopa ali so vsebovala zgolj posamezen primer, zato je bilo večkrat treba vsebine dopolniti ter pripraviti dodatna tiskana in e-gradiva oziroma povezave do ustreznih mest na spletu, ki so učencem omogočale poglabljanje znanja.

Kot primer naj navedem tudi pouk slovenščine v 5. razredu, ko smo se skoraj vsak teden srečali z novimi besedami ali besednimi zvezami, ki jih učenci niso poznali, zato je bila zelo pomembna dobra usklajenost učitelja in knjižničarja, da sva učencem pokazala, kako z uporabo tiskanega slovarja in prek spletne strani Fran poiskati razlago, zapis ter branje neznane besede.

Pouk KIZ
Pouk v šolski knjižnici se razlikuje od klasičnega pouka, ki poteka v učilnici. Že to, da pouk poteka v šolski knjižnici, čitalnici in med knjižnimi policami ter s tem ustvarja drugačno učno okolje, učencem ponuja vse elemente praktičnega in izkustvenega dela. Kot sta zapisali Sušec in Žumer (2005), cilji in vsebine KIZ zajemajo obdobje od 1. do 9. razreda osnovne šole. Njihovemu izvajanju so namenjene po štiri pedagoške ure na leto, kar pomeni 36 pedagoških ur v devetih letih šolanja. Vsebine in cilji tematskih sklopov se nadgrajujejo od 1. do 9. razreda osnovne šole.

V naši knjižnici so se ure izvajale skladno z letnim delovnim načrtom, do štiri pedagoške ure na šolsko leto, usklajeno po vertikali (od 1. do 9. razreda). Med zastavljenimi splošnimi cilji so bili med pomembnejšimi naslednji (Sušec in Žumer, 2005): navajanje na knjižnično okolje in vzdušje knjižničnega prostora ter zavzemanje pozitivnega odnosa do knjižnice in gradiva (vzgoja za knjigo, motivacija), uporaba knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov ter učenje učinkovitih strategij reševanja problemov in razvijanje različnih spretnosti in sposobnosti (komunikacijske, informacijske, raziskovalne …).

Med zastavljenimi specifičnimi cilji pa so bili pomembnejši (Sušec in Žumer, 2005) spoznavanje knjižničnega fonda (knjižno in neknjižno gradivo ter drugi informacijski viri), seznanjanje z bibliografskimi podatki knjižničnega gradiva ter spoznavanje primarnih in sekundarnih informacijskih virov.

Knjižničar je usvojene cilje pri učencih preverjal enkrat na vzgojno-izobraževalno obdobje. Vsakič se je dogovoril z učitelji in smo na sestanku aktiva določili vsebine ter uskladili cilje. Pred leti je bilo to preverjanje ustno (vprašanja pri organiziranih obiskih v knjižnici), z leti pa se je preverjanje preselilo v spletno učilnico, v obliko spletnega kviza (učenci pa te oblike niso doživljali kot preverjanje in so z veliko zavzetosti reševali kviz).

Slika 3: Pouk KIZ v knjižnici (arhiv OŠ Prule)

Bralna motivacija in uporaba šolske knjižnice
Pečjak in Gradišar (2002) opredeljujeta bralno motivacijo kot nadpomenko za različne motivacijske dejavnike, ki spodbujajo človeka k branju, dajejo bralnemu procesu smisel in tako pomagajo posamezniku, da vztraja do cilja in si želi bralno izkušnjo še ponoviti. Motivacija za branje je ključna za uspešno učenje in razvoj posameznika v šoli. Branje pomaga pri razvijanju jezikovnih veščin, krepitvi pozornosti in spominu ter spodbuja kritično razmišljanje.

Šolska knjižnica torej pripomore k pismenosti učencev in spodbuja branje (Smernice za šolske knjižnice IFLA, 2019). Ima pomembno vlogo pri spodbujanju branja pri učencih z bogato in aktualizirano knjižnično zbirko, pri čemer poleg obveznega branja ponuja tudi gradivo za prosti čas in raziskovanje. Tudi Sušec in Žumer (2005) menita, da se učenci navajajo na knjižnično okolje in vzdušje knjižničnega prostora ter zavzemajo pozitiven odnos do knjižnice in njenega gradiva s posebnim poudarkom na vzgoji za knjigo, motivaciji za branje in estetskem doživljanju. Med pomembnejšimi prijemi za bralno motivacijo je bil zgled – učitelj, ki bere ter zna pripovedovati in navduševati.

Slika 4: Bralni šotor za dodatno bralno motivacijo, ki sta ga zgradila knjižničar ter hišnik in je krasil šolsko knjižnico (arhiv OŠ Prule)

Knjižničar, ki je poznal in vsa leta spremljal učence, jih usmerjal do uporabnih in zanimivih knjig, ki so primerne njihovi starosti in interesom, je bil zelo uspešen pri večanju interesa za branje. Po vsaki skupni učni uri, izpeljani dejavnosti ali predstavitvi določenih knjig se je povečal interes za obisk šolske knjižnice. Posledično sta se povečali tudi izposoja knjižničnega gradiva, ki je bilo povezano s projektom ali določeno temo, ter uporaba čitalniškega gradiva in opreme IKT v knjižnici. Spremembe so bile opazne tudi v razredu, pri glasnem branju, pri branju domačega branja ter pri opravljanju bralne značke, saj so učenci več brali.

Slika 5: Raziskovalca s povečevalnim steklom raziskujeta pisno besedo (arhiv OŠ Prule)

Dejavnosti in projekti v naši šolski knjižnici
Za uresničevanje nalog na področju informacijske pismenosti in za dejavno vključevanje knjižnice v šolski kurikul mora imeti vsaka šolska knjižnica enakomerno razvite možnosti ter zagotovljene določene pogoje. Najpomembnejša sta knjižničar in program KIZ, ki sta prikazana v prvem delu prispevka, vendar so prav tako pomembni še dostopnost/odprtost knjižnice, knjižnična zbirka in njena ureditev ter dostop in knjižnični prostor z ustrezno opremo ter informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (Fekonja, 2014).

V naši šolski knjižnici je vsako leto potekalo več ustaljenih dejavnosti, učitelji pa smo s knjižničarjem načrtovali tudi novosti (nove projekte, različna bralna tekmovanja, izmenjave …). Zaradi epidemične situacije, ki je državo pestila od leta 2020 do konca 2021, pa smo nekatere dejavnosti in projekte opustili. V nadaljevanju poudarjamo le nekaj dejavnosti, ki sva jih s knjižničarjem vodila skupaj ali sva pri njih sodelovala ter so pustile poseben pečat ali pa so celo prerasle v dolgoletno izvajanje.

• Naša mala knjižnica

Med zelo pomembnimi mednarodnimi projekti za spodbujanje bralne pismenosti je projekt Naša mala knjižnica². Namenjen je spodbujanju branja in krepitvi bralne pismenosti ter spoznavanju drugih kultur. Za ta projekt smo se odločili, ker smo z gradivom ter sodelovanjem popestrili pouk in učence dodatno motivirali za branje. Pri projektu so sodelovali tudi avtorji knjig, ki so učencem napisali pisma, jih povabili na likovno ustvarjanje in tudi obiskali na šoli. Poudarili bomo eno izmed posebnosti, ki so jo učenci dosegli med izvajanjem projekta. V okviru projekta Naša mala knjižnica je bila 31. 5. 2016 v Mestni hiši Mestne občine Ljubljana v organizaciji Založbe KUD Sodobnost organizirana likovna delavnica s priznanim litovskim umetnikom Kęstutisom Kasparavičiusom (Škrlj, 2016, str. 102). Sodelujoči učenci so bili izbrani, da so obiskali litovskega pisatelja ter ilustratorja, in skupaj z njim so ustvarili 12 metrov visoko žirafo, ki je najprej krasila notranjost Mestne hiše v Ljubljani, nato pa je bilo to likovno delo izobešeno na šolskem stopnišču naše šole.

Slika 6: Razstavljena največja žirafa čez vsa nadstropja šole (arhiv OŠ Prule)

• eTwinning projekti

Vsako šolsko leto je knjižničar kot koordinator za našo šolo sodeloval pri eTwinning razpisih. Nekaj let je bila naša šola vključena v različne mednarodne eTwinning projekte, s katerimi so učenci spoznavali druge države in bralne navade Španije, Portugalske, Nizozemske in Švedske. Pri dveh projektih sem aktivno sodelovala ter videla, kako vpliva notranja motivacija sodelujočih učencev na njihov razvoj. Sodelovanje je prineslo skupne rezultate ter odmeve (tudi staršev).

Slika 7: Razreševanje neznanih besed in iskanje prevodov (arhiv OŠ Prule)

• Nacionalni mesec skupnega branja (NMSB)

Učenci so vse od začetka, ko so organizatorji prvič načrtovali NMSB³, pri tem zelo radi sodelovali. Vsakič je bilo v načrtu kaj novega in posebnega glede na šolsko leto (pripravljanje posebnih razstav, izdelovanje knjig, spreminjanje pregovorov in iztočnic, kino knjižnica, igranje družabnih iger …). Vsako leto sva s knjižničarjem pripravila vsaj eno skupno dejavnost ali uro pouka za razred. Njihovo sodelovanje je pozitivno vplivalo tudi na redno šolsko delo, ki so ga opravili v predpisanih obdobjih.

• Mednarodni mesec šolskih knjižnic

V slovenskem prostoru povabijo šolske knjižnice k sodelovanju v Sekciji za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, vsakič z aktualnim geslom. Na naši šoli so bili učenci v tem posebnem mesecu vedno postavljeni pred nove izzive ter dejavnosti, ki so temeljile na geslu meseca. Pripravljali so posebne razstave, izdelali ter natisnili svoje avtorske knjige, brali knjige, sodelovali v nagradnih bralnih kvizih in na tekmovanjih ter na različne načine krepili svoje kompetence. To je bila zelo zanimiva izkušnja, ki je krepila medpredmetno sodelovanje, saj sem se vsako šolsko leto aktivno vključila v dogajanje in dodala svoje iztočnice za praznovanje ter vsebine medpredmetno obogatila.

Slika 8: Razstava nastalih knjig izpod rok učencev (arhiv OŠ Prule)

• Knjižničar/knjižničarka za en dan

Knjižničar je v okviru interesne dejavnosti ter v sodelovanju s posameznim učiteljem za nagrado v knjižnico povabil učence, ki so imeli interes ter željo postati knjižničar/knjižničarka za en dan. Skladno z vzgojnim načrtom šole sva sodelovala eno leto, saj so bili med izbranimi srečneži tudi učenci našega razreda. Ti so se preizkusili pri nekaterih opravilih, ki jih izvaja šolski knjižničar. Izkazovanje navdušenja je marsikoga spodbudilo, da se je vključil v posamezno interesno dejavnost, ki jo je vodil knjižničar.

Slika 9: Knjižničarki za en dan (arhiv OŠ Prule)

• Interaktivni Prešeren v šolski knjižnici OŠ Prule

Vsako leto ob februarskem kulturnem prazniku je knjižničar pripravil nekaj posebnega. Za uvodno motivacijo izdelal interaktivni kviz, vprašanja so bila prilagojena starosti in predznanju učencev ter povezana s Prešernom, saj je bil kviz hkrati napoved vsebine nadaljnjega dela. Učenci so uvodoma že v razredu dobili osnovne napotke za delo v knjižnici. Prešerna so spoznavali na drugačen način z uporabo IKT-opreme, kar je pomenilo posebno obliko motivacije vsaj za dečke. Po izvedenem pouku v knjižnici so učenci poustvarjali v razredu in ob koncu dneva pripravili prav posebno razstavo o Prešernu.

• April v šolski knjižnici

Vsakič v aprilu, ki je mesec knjige (2. april, 23. april …), je knjižničar v sodelovanju s posameznimi učitelji za učence pripravljal posebne zanimivosti, nagradne kvize, posamezna zaključna bralna tekmovanja, izdelovanje maket, razstave … ter s tem še posebej poudaril pomen knjige in literature. Najzanimivejše je bilo leto, ko smo z učenci brali v knjižnici in poustvarjali. V aprilu sta se tudi vedno povečala obisk knjižnice in izposoja knjig, ki so bile takrat v središču pozornosti.

• Govorni nastop

Skladno z učnim načrtom sem vsako leto pripravila navodila za govorni nastop in se povezala s knjižničarjem, ki je poskrbel za gradivo. Za uspešno pripravo in izvedbo govornega nastopa je pomembna predpriprava, zato sem vsako leto pripravila prilagojena navodila, kako opisati znano osebo (zunanjost, značajske lastnosti, prepoznavnost – uspešnost). Učenci so morali izbrati tudi tiskane vire, ki so bili dostopni v knjižnici, ter jih pravilno navesti. Govorne nastope smo enkrat izvedli tudi v knjižnici, kar je bila za učence še dodatna spodbuda.

• Iskanje knjižničnih zakladov

Učenci so po skupinah med knjižnimi policami knjižnice ter čitalnice iskali skrite knjižnične zaklade. Namige so imeli zapisane na učnih listih. Za vsako šolsko leto so bile pripravljene nove iztočnice in drugačne naloge (vsebine sem povezala s posameznimi učnimi vsebinami predmetov), ki so jih morali knjižničarski detektivi razrešiti. Raziskovali so vsebine, avtorje, knjižne police, knjižna kazala, bralne sezname ter hkrati ponovili vsebine ter se naučili mnogo novega.

Slika 10: Iskanje knjižnih zakladov in zapisovanje rešitev (arhiv OŠ Prule)

• Mednarodni dan glasnega branja

Vsakič februarja (na določen dan) je šola glasno brala. Knjižničar je skupaj z učitelji pripravljal bralne dogodke, bralne prostore, ki so povzdignili branje in prikazali pomen ter užitek ob branju. Z učenci iz mojega razreda smo se namestili po udobnim foteljih in sedalnih vrečah v knjižnici ter izmenjaje brali v nadaljevanju. Nekateri starejši učenci so brali mlajšim, vrstniki so brali citate iz svojih najljubših knjig …

Slika 11: Glasno branje (medgeneracijsko) v bralnem šotoru (arhiv OŠ Prule)

• Bookmark Exchange Project 2022/2023

V tem šolskem letu smo sodelovali pri projektu izmenjave knjižnih kazalk, ki ga je organizirala Mednarodna zveza šolskih knjižnic. K sodelovanju nas je povabila naša knjižničarka. Učenci so izdelovali knjižne kazalke za učence iz Portugalske. Državo in njene posebnosti so podrobneje spoznali pri pouku, v knjižnici pa so si izbrali knjige, s pomočjo katerih so prišli do posameznih podatkov države.

Zaključek
S prispevkom sem želela predstaviti, da je naša šolska knjižnica vsa leta učencem ponujala veliko paleto različnih dejavnosti, aktivnosti in razširjenega programa za doseganje zastavljenih ciljev. Omogočala je mnogo možnosti za podporo in sodelovanje med šolskim knjižničarjem ter učiteljem na razredni stopnji. Z vzajemnim sodelovanjem, podpiranjem in medpredmetnim povezovanjem so največ pridobili učenci, pri katerih se je opazno povečala motivacija za branje (povečal se je interes za opravljanje različnih bralnih značk – slovenske, ruske, nemške in angleške), uporabo knjižnice ter gradiv in storitev, ki jih ta ponuja. Tudi učitelji z dobrim sodelovanjem in ob bogati ponudbi knjižnice bolje ter uspešneje izvajamo pouk in preostale dejavnosti. Kot je zapisano v mnogih strokovnih virih je ne nazadnje šolska knjižnica informacijsko središče šole, ki zagotavlja informacije in ideje, ki so temelj za uspešno delovanje v sodobni informacijski družbi. Usposobljen, iznajdljiv in kompetenten šolski knjižničar pa podpira in utrjuje informacijsko opismenjevanje, mlade uči ter jih opremlja s spretnostmi za vseživljenjsko učenje in usposablja za aktivno ter ustvarjalno življenje.

Šolska knjižnica ima pomembno vlogo in ekskluzivno možnost, da za prav vsakega udeleženca vzgojno-izobraževalnega procesa naredi največ, kar je le mogoče, da pridobiva novo in krepi že usvojeno znanje, ter ga z različnimi načini motivira za branje ter uporabo gradiv. Včasih je potrebno le malo dodatnega zaleta in dobre volje, da s skupnimi močmi poskrbi za uresničitev vzgojnih, učnih ter drugih načrtovanih ciljev.

Viri in literatura

Fekonja, R. (ur.). (2014). Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi: Knjižnično informacijsko znanje. Zavod RS za šolstvo. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ABAUB0ON/e946cb25-a2e9-4845-a248-cd7ec5f22e8c/PDF

IFLA – Smernice za šolske knjižnice (2. dop. izd.). (2019). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. https://online.anyflip.com/hqule/hmdj/mobile/index.html (Original dela izdan v angleščini junija 2015)

Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje, evropski referenčni okvir. (2007). Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti. https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/5719a044-b659-46de-b58b-606bc5b084c1

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. (10. 3. 2023). Šolske knjižnice. https://www.gov.si/teme/solske-knjiznice/

Pečjak, S., Gradišar, A. (2002). Bralne učne strategije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Podgoršek, M. (2009). Pomen knjižničarjevega in učiteljevega sodelovanja v procesu informacijskega opismenjevanja. V M. Ambrožič (ur.), D. Vovk (ur.), Knjižničarji in knjižnice: dodana vrednost okolju: zbornik referatov. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije

Sušec, Z. in Žumer, F. (2005). Knjižnična informacijska znanja: program osnovnošolskega izobraževanja. Ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod RS za šolstvo.

Škrlj, G. (2016). Likovna delavnica v okviru projekta Naša mala knjižnica. Šolska knjižnica, 25(1/2), str. 102–14.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). (2007). Uradni list RS, št. 16/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj in 123/21.

1. Kratica IKT pomeni sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in zajema vse naprave ali sisteme, ki omogočajo shranjevanje, priklic, obdelavo, prenos in sprejemanje informacij, torej ne le računalnikov, ampak tudi radio, televizijo, telefone … Združuje naprave in programsko opremo, ki jo na teh napravah uporabljamo. [↩]
2. Več o projektu je dostopno na njihovi uradni spletni strani: https://www.nasamalaknjiznica.si/. [↩]
3. Vse podrobnosti NMSB so razložene na uradni spletni strani: https://nmsb.pismen.si/. [↩]