Podeljeni Trubarjevi priznanji za leto 2024

V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so včeraj podelili Trubarjevi priznanji za pomembne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne kulturne dediščine za leto 2024, in sicer portalu Kamra in Centru za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva Arhiva RS.

Portal Kamra upravlja Osrednja knjižnica Celje, pri njem sodelujejo osrednje območne knjižnice in Združenje splošnih knjižnic. Portal približa kulturno dediščino ter v obliki novic in povabil seznanja uporabnike z različnimi dejavnostmi in dogodki, ki jih izvajajo knjižnice, arhivi in muzeji. Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati. Portal Kamra je bil vzpostavljen v NUK, polno je zaživel v letu 2008, kasneje pa ga je v upravljanje prevzela Osrednja knjižnica Celje.

Danes beleži impresivno številko več kot štiri milijone obiskov v letu 2023 ter prek 56.000 digitaliziranih objektov, ki so povezani v 1051 digitalnih zbirk.Od 2010, odkar so vsebine Kamre dostopne prek evropske digitalne knjižnice Europeane, pa je segmente slovenske kulturne dediščine mogoče spoznavati, deliti in odkrivati v širših okvirih evropske digitalne kulturne dediščine, piše v utemeljitvi.

Kot še piše, je kulturne vsebine, ki jih vključuje portal, na kratko mogoče opredeliti kot domoznanske, vendar zgolj, če to razumemo kot raziskovanje svoje ožje domovine. V bistvu pa vse na portalu digitalizirane vsebine, ki so tu dostopne z enega mesta, kreirane pa v ustanovah, ki so kompetentne vsaka za svoje področje, prek specifičnih znanj in vednosti ponujajo široko znanje in razgled. Poleg besedilnega prikaza vsebin pa je dostopno bogato slikovno gradivo.

Center za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva je bil ustanovljen leta 1956 kot oddelek Muzeja narodne osvoboditve, leta 1980 je bil priključen današnjemu Arhivu RS. Ves čas je deloval kot oddelek odprtega tipa: posvečal se je konserviranju, restavriranju in materialnemu varovanju pisne in grafične dediščine ter likovnih del na papirju, in sicer ne le v obeh matičnih ustanovah, ampak tudi v drugih arhivih, muzejih in knjižnicah tako v Sloveniji kot v zamejstvu.

V centru deluje devet konservatork in restavratork, ki svoje znanje poglabljajo na raznih izobraževanjih, razvijajo v raziskovalnih projektih in prenašajo naprej na usposabljanjih za slovenske in tuje konservatorje, restavratorje, knjižničarje, arhiviste in kustose, pa tudi na simpozijih, razstavah, v predavanjih in dokumentarnih filmih.

Med neprecenljivimi spomeniki nacionalne pisne in grafične dediščine, na katerih je center opravil konservatorsko-restavratorske posege, sta tudi Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689 iz Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter iluminirana Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma s konca 17. in iz 18. stoletja iz Arhiva RS, center pa se stalno vključuje tudi v reševanje gradiva, poškodovanega med poplavami.

V 68 letih delovanja je več generacij zaposlenih ključno prispevalo k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine v Sloveniji, piše v utemeljitvi.

Zbrane sta nagovorili ravnateljica NUK dr. Jana Kolar in članica komisije za podeljevanje Trubarjevega priznanja Urša Kocjan.