Knjižničarske novice

novice in strokovne informacije za knjižnjičarje

Podelitev najvišjih državnih nagrad za prispevek h knjižničarstvu

Podelitev najvišjih državnih nagrad za prispevek h knjižničarstvu

V četrtek, 21. decembra 2023, je v Veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani potekala svečana podelitev najvišjih državnih nagrad za izjemne dosežke na področju knjižničarstva – Čopovih diplom, Čopovih priznanj in Čopovih plaket. Slavnostni dogodek vsako leto pripravlja Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico ter ob podpori Ministrstva za kulturo. Zbrane je nagovorila generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino, Špela Spanžel z naslednjim nagovorom:

Spoštovana predsednica Zveze bibliotekarskih društev, spoštovani ravnatelj, dragi nagrajenci in nagrajenke, slovenske knjižničarke in knjižničarji, dame in gospodje,

nocoj podeljujemo najvišje nagrade za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki prispevajo k napredku stroke in presegajo zgolj njen okvir – segajo na polje družbenega, tudi socialnega, raziskovalnega in se seveda dotaknejo tudi intimnega.

V sijajnem okolju velike čitalnice Narodne in univerzitetne knjižnice mojstra Plečnika lahko morda najbolj odkrito razmislimo o izzivih knjižnic kot kulturnih institucij in javnih družbenih prostorov, o njihovi neotipljivi, a še kako vidni vlogi pri spodbujanju kulturnega udejstvovanja posameznika in dobrobiti skupnosti – in s tem ključnem prispevku pri grajenju demokratičnih, vključujočih in povezanih, sočutnih in za vse odprtih družb. Družb, ki cenijo moč jezika in ustvarjalni naboj literature, dostop do temeljnih virov in raznovrstnega gradiva, družb, ki spodbujajo znanje in kritično mišljenje.

Termina bralna kultura in bralna pismenost sta pravzaprav tista, ki zajemata osnovno poslanstvo knjižnic in s tem osnovno poslanstvo knjižničark in knjižničarjev. Slednji omogočate, spodbujate in navdušujete za branje na različne načine, v različnih vrstah knjižnic, od splošnih, šolskih do specialnih; tu ste za vse prebivalce, ne glede na njihovo starost, spol, izobrazbo, socialni status posameznika, prav posebno pozornost pa namenjate mladim in najmlajšim – ki so najbolj radovedni in odprti za učenje, obenem najbolj dojemljivi za vplive, ki jih od knjig odvračajo.

Zmanjševanje bralnih sposobnosti in navad je globalni pojav in upoštevajoč aktualno digitalno dobo moramo skokovit digitalni razvoj, ki prinaša novo digitalno ponudbo, vključno z umetno inteligenco, sprejemati s kritičnim premislekom. Na to nas je pred kratkim opozoril tudi Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, tj. poglobljenem branju, ki ga je Slovenija kot častna gostja predstavila na letošnjem mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Sporoča nam, da je za razvoj našega kritičnega in analitičnega mišljenja še vedno potrebno brati knjige. Dobre knjige, kompleksne knjige.  Bralna pismenost pomeni sposobnost posameznika za uspešen razvoj, omogoča razvoj lastnih potencialov in sodelovanje v družbi. Bralna kultura pa je neprecenljiv družbeni kapital, zato je naša skupna odgovornost, da si kot posamezniki in kot inštitucije, vsak po svojih močeh in zmožnostih, prizadevamo oblikovati skupnost, v kateri bomo nenehno potrjevali, da je branje vrednota.  Zato gre vam, knjižničarkam in knjižničarjem velika zahvala, saj z vztrajnim in nesebičnim spodbujanjem k branju pomembno izboljšujete raven bralne pismenosti slovenskih državljank in državljanov.

Če torej strnemo uvodne poudarke: govorimo o fizičnih prostorih – o knjižnicah, ki že dolgo niso le izposojevalnice knjig, so stičišča informacij, znanja in umetnosti, medgeneracijska točka, zatočišče za ranljive in manj privilegirane,  in skupnostni prostor. Skupaj z bibliobusi, ki najbolj neposredno pričajo o potrebi po dostopnosti do knjig in drugih nosilcev ne glede na geografsko razsežnost bralcev. Nedvomno je, da kultura potrebuje prostore – in ustvarjanje prostorov je kultura, kot rečemo v kontekstu visokokakovostne kulture gradnje za vse. Vsi prostori, v katerih delamo, bivamo, preživljamo prosti čas vplivajo na naše dobro počutje, dobrobit, zato si zaslužijo pozornost, četudi niso vsi stvaritve vrhunskih arhitektov, še manj so zgrajeni za vse čase in vse  potrebe. Veseli pa smo, da nas ob običajnem ugotavljanju manka načrtov, sredstev ali volje za že dlje časa nujno potrebne investicije, razveselijo nove knjižnice v okoljih, kjer prepoznajo njihovo vrednost, in ki so zato odmevne tudi v evropskem prostoru.

Da so knjižnice med najpomembnejšimi stičišči posameznika in skupnosti v lokalnih okoljih, so nas najbolj neposredno naučile letošnje vremenske ujme, poplave in druge nezgode. Vse akcije, povezane z reševanjem gradiva, ki so se jim odzvali številni, nemoč in stiske ob poškodovanih prostorih in gradivih, fleksibilnost pri iskanju rešitev in nesebična pomoč tudi strokovnih institucij in združenj, ali pa veselje in olajšanje ob srečnem izteku,  so bili najboljši dokaz, zakaj knjižnice med vsemi kulturnimi institucijami veljajo za osnovno infrastrukturo kraja. Ob obiskih na terenu in stiki z vodstvi knjižnic ter župani, smo razumeli sporočilo, naj ne pozabimo na kulturo, dediščino in naj bomo v oporo skupnosti,  tudi v njenem prilagajanju in krepitvi odpornosti na vse vrste kriz.

Da veljajo knjižnice za prostore, kjer dostopamo do preverjeni, verodostojnih in urejenih informacij, znanja in raziskav, ki so šele takšne lahko temelj vedenja, in da se knjižničarji odlikujete po sistemskih premislekih in dolgoročnih pristopih, se prepričamo redno ob prebiranju vaših strateških dokumentov in nabora aktivnosti, ki jih izvajate posamično ali v okviru zveze. Na direktoratu, ki ga vodim, in obsega skrb za raznolike zavode  na dediščinskem, muzejskem, arhivskem in knjižničnem področju, je knjižnično področje pogosto vzor za druga strokovna področja.

Kulturnega ekosistema si seveda ni mogoče predstavljati brez ljudi, ki skrbijo in ustvarjajo kulturne vsebine v neštevilnih oblikah, tj. vseh kulturnih, izobraževalnih in ustvarjalnih delavcev. Močan sektor, kompetenten, izobražen in podprt,  je zato nepogrešljiv. To izpostavlja tudi veljavni Načrt za kulturo za obdobje 2023-2026 Evropske unije, ki med svojimi cilji izpostavlja krepitev večplastne vloge knjižnic kot točk dostopa do kulturnih del, spretnosti in evropskih vrednot ter njihovega posredovanja. In v tem okviru tudi povezovanje oblikovalcev politik in knjižničarjev ter preučitev možnosti za usposabljanje in nadaljnje dejavnosti knjižničarjev. Verjamem, da bosta slovenska predstavnika v delovni skupini uveljavila naše skupno sporočilo in pripomogla k oblikovanju evropskih priporočil in zavez za prihodnost.

Spoštovane in spoštovani,
čeprav so knjižnice različne po nalogah in gradivu, ki ga hranijo, jim je vsem skupno eno – srčni zaposleni, ki se v vseh razmerah trudijo uporabnikom zagotoviti dostop do storitev, informacij in gradiva. In Čopove nagrade so tiste, s katerimi se želi stanovsko društvo zahvaliti najboljšim izmed njih. Tudi letošnji Čopovi nagrajenci so ponovni dokaz, da ima knjižnična dejavnost v Sloveniji odlično izobražene strokovnjake, ki svoje delo opravljajo z entuziazmom in posebno odgovornostjo do uporabnikov, ustanoviteljev in stanovskih kolegov. Kdaj manj opaženi, a zelo pomembni skrbniki knjižničnega gradiva in pisne dediščine, aktivni posredniki znanja, informacij in podatkov – še več, tudi promotorji bralne kulture, podporniki vseživljenjskega izobraževanja in nenazadnje, ljubitelji zapisane besede.

V imenu Ministrstva za kulturo čestitam vsem nagrajencem in se vam zahvaljujem za vaše delo, strokovna prizadevanja in prispevek skupnosti.

Čopove nagrade so najvišje državne nagrade za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku knjižničarske stroke. Poimenovane so po slovenskem bibliotekarju in učenjaku Matiji Čopu. Prejemnike nagrad je na podlagi javnega razpisa izbirala Komisije za Čopove diplome, Čopova priznanja in Čopove plakete v sestavi mag. Dunja Legat (Univerzitetna knjižnica Maribor), Marijana Abe, Vesna Trobec (obe Mestna knjižnica Ljubljana), Barbara Kavčič (Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino) ter Katarina Škrab (Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica).

Fotografije nagrajencev

Čopova diploma se podeljuje za življenjsko delo na področju knjižničarstva. Letos je Komisija nagrado namenila dr. Sabina Fras Popović, habilitirani na področju bibliotekarstva, za širok prispevek bibliotekarski stroki, zlasti na področju bralne kulture in pismenosti. Odlikuje jo povezovanje teorije s prakso, saj svoje strokovno znanje udejanja skozi številne inovativne projekte. Izkušnje je nabirala v številnih bralno spodbujevalnih akcijah Mariborske knjižnice, za katere je ta trikrat prejela priznanje Združenja splošnih knjižnic. Pripravila je tudi vsebinske smernice delovanja Centra za spodbujanje bralne pismenosti, ki ga je štiri leta tudi vodila. Za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja je v letu 2022 prejela nagrado Slovenske sekcije IBBY.

Sodeluje tudi v nacionalnem medresorskem programu spodbujanja branja med mladimi športniki in športnicami, je aktualna predsednica strokovne komisije za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture pri Javni agenciji za knjigo RS, v dveh mandatih je bila članica Komisije za priznanje zlata hruška pri ZBDS. Bila je članica uredništva revije Otrok in knjiga, še vedno je del uredništva revije Knjižnica. V delovnih telesih Ministrstva za kulturo je sodelovala pri pripravi strokovnih zakonskih podlag ter v delovni skupini za pripravo strokovnih priporočil za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028) pri Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost. Bila je tudi predsednica Društva bibliotekarjev Maribor in dolgoletna predsednica ZBDS. Sedaj svoje izkušnje in znanje prenaša na nove rodove bibliotekarjev kot predavateljica na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. (video)

Čopovo priznanje se podeli za enkratne dosežke, ki so plod izvirnih strokovnih pristopov ali za posebne zasluge pri popularizaciji knjižničarstva, krepitvi ugleda knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke v javnosti ter za zasluge pri razvoju knjižnične dejavnosti. Letos bo šlo v roke Tomaža Ulčakarja, predstojnika Enote za znanstvenoraziskovalno dejavnostna na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med leti 2016 in 2022 je bil vodja Centralne ekonomske knjižnice in Založništva. Pogumno uresničuje transformacijo Centralne ekonomske knjižnice v sodoben Center znanja za ekonomijo in poslovne vede. V letu 2023 je v okviru knjižnice zasnoval Infrastrukturni center Ekonomske fakultete (ICEF), ki zajema Vedenjski in Finančni laboratorij ter Evropski dokumentacijski center. Bil je član in vodja Komisije za razvoj knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani, še vedno pa je viden član Društva bibliotekarjev Ljubljana. (video)

Čopova plaketa se podeli tistim podpornikom Zveze, ki s svojimi aktivnostmi spodbujajo in podpirajo delovanje Zveze. Letos jo je prejel dr. Matjaž Kragelj za več kot dve desetletji podpore ZBDS pri digitalni preobrazbi društva. S svojim znanjem in inovativnimi rešitvami je omogočil kakovostno digitalno komuniciranje Zveze ter močno vplival na diseminacijo informacij in strokovno rast v slovenskem knjižničarstvu. Čeprav je njegov prispevek v stroki nadvse raznovrsten ter bibliografija strokovnih objav, povezanih s knjižničarstvom, zelo bogata, letos prejme nagrado za dolgoletno zagotavljanje tehnične podpore in pomoči ZBDS pri vzpostavitvi sodobnega spletnega komuniciranja ter organizaciji strokovnih dogodkov. (video)

Več o nagrajencih si lahko preberete v knjižici.

Fotografija s podelitve Čopovih nagrad.

Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino

Fotografija s podelitve Čopovih nagrad.

Podelitev nagrad

Fotografija s podelitve Čopovih nagrad.

Čopovi nagrajenci 2023

Fotografija s podelitve Čopovih nagrad.

Dr. Matjaž Kragelj, prejemnik Čopove plakete 2023

Fotografija s podelitve Čopovih nagrad.

Tomaž Ulčakar, prejemnik Čopovega priznanja 2023

Fotografija s podelitve Čopovih nagrad.

Dr. Sabina Fras Popović, prejemnica Čopove diplome 2023

Fotografija s podelitve Čopovih nagrad.

Čopovi nagrajenci 2023

Čopovi nagrajenci, Špela Spanžel (generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino), Damjana Vovk (predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije), mag. Dunja Legat (predsednica Komisije za Čopove nagrade)

Skip to content