Pismenost na prepihu 2025: (Ne)pismenost in družbena razslojenost
Center za spodbujanje bralne pismenosti v Mariborski knjižnici vabi na strokovni dogodek Pismenost na prepihu 2025: (Ne)pismenost in družbena razslojenost.
Posvet bo potekal v tednu med 19. in 23. majem 2025, v popoldanskem času, prek Zoom aplikacije.
Prijava bo na voljo v prvi polovici aprila na spletni strani Mariborske knjižnice.
Program:
Ponedeljek, 19. maj
16.00 Uvodni pozdrav in nagovor direktorja Mariborske knjižnice
16.15 Nika Šušterič: Edukacija v digitaliziranih družbah med starimi in novimi neenakost
16:45 Veronika Tašner: Zakaj so deklice že več kot desetletje boljše v bralni pismenosti kot dečki?
7:30 Mirjam Milharčič Hladnik: (Ne)pismenost v presečišču migracij, spola in razreda
18.15 Jerneja Stoviček: (Ne)pismenost v današnjem šolskem kontekstu
Torek, 20. maj
16.00 Tatjana Knapp: Lahki jezik, globoke razlike: Vključujoča pismenost v Sloveniji in Evropi
17.00 Nika Vizjak Pušlar: Prilagajanje pisnih gradiv za osebe z govorno-jezikovnimi motnjami
18.00 Katarina Klančnik Kocutar, Jera Ivanc in Nika Bezeljak: #družbenapismenost
(Vloga gledališča za mlade pri krepitvi družbene odgovornosti)
Sreda, 21. maj
16.00 Anja Senekovič Korat: Brez pismenosti ni vključenosti: Kako pomagati ranljivim skupinam?
17.00 Vida Vončina, Zala Volčič: Kako pismenost gradi skupnost? Skozi lupo medijske potrošnje in državljanske drže v Avstraliji
18.00 Andrea Garza Ponce de Leon in Barbara Pregelj: Branje kot upor
Četrtek, 22. maj
16.00 Dunja Marija Gabrijel: 25. leto delovanja Komisije HKD za prilagajanje in dostopnost knjižničnih storitev (2000-2025)
17.00 Urška Breznik: Kritična pismenost kot orodje za družbene spremembe
18.00 Karolina Babič: Pomen pismenosti za udejanjanje ekonomske demokracije
Pismenost v času digitalizacije in nenehnih družbenih sprememb postaja vse bolj kompleksna dejavnost. Za obvladovanje nepregledne množice raznovrstnih informacij potrebuje posameznik širok nabor spretnosti. Pri tem je v enaki meri kot tehnična usposobljenost ali sposobnost razumevanja pomembna tudi zmožnost vključevanja in aktivnega sodelovanja v družbenem okolju. Nezadostna raven pismenosti pogosto vodi v družbeno izključenost, saj prizadene predvsem tiste, ki so zaradi socialnega porekla ali drugih življenjskih okoliščin manj zmožni razumeti in uporabljati pisano besedo. (Ne)pismenost tako ni le pedagoški in andragoški izziv, temveč tudi etični, politični in ekonomski problem, ki odraža širše dogajanje v družbi. Ob teh vprašanjih se odpira prostor za razmislek o vlogi pismenosti v sodobni družbi in njenih posledicah za posameznika in skupnost.