Opolnomočenje starejših z branjem in dostopnost knjižničnih storitev na Goriškem

Izvleček

Prispevek raziskuje vpliv staranja prebivalstva na delovanje in poslanstvo splošnih knjižnic. Namen prispevka je ugotoviti, ali naj knjižnice starejši skupini uporabnikov ponudijo posebne storitve. Članek se osredotoča na vprašanje, na kakšen način knjižnica prispeva k skupnosti, zlasti glede starejših v tretjem življenjskem obdobju. V prvem delu članka je podana vloga knjižnice kot aktivnega partnerja pri vključevanju starejših v dejavnejše življenje. V drugem delu so predstavljeni in analizirani mnenja in odgovori splošnih knjižnic, ki delujejo na goriškem območju, katerega sedež je v Goriški knjižnici Franceta Bevka. Iz empiričnih podatkov sledi krajša primerjava odgovorov ter predlogi za izboljšanje. Empirična raziskava in analiza sta pokazali, da se knjižnice zavedajo skrbi za starejše uporabnike. Kažejo pa se nekatere pomanjkljivosti v zagotavljanju neoviranega dostopa starejših do knjižničnih storitev.

Ključne besede: uporabniki v tretjem življenjskem obdobju, starejši, uporabniki, splošne knjižnice, goriška regija, Goriško območje

Uvod

V naši družbi se povečuje delež starejšega prebivalstva, kar je posledica padanja števila rojstev v preteklih desetletjih. Ena pomembnih dejavnosti splošnih knjižnic je zadovoljevanje potreb uporabnikov v lokalni skupnosti, v okviru katere delujejo, in sicer potrebe po informacijah, branju, izobraževanju, razvedrilu, učenju, druženju …Odgovoriti morajo na izzive sodobnega časa in slediti trendom v prihodnosti. Članek obravnava problematiko starejših uporabnikov knjižnic v goriški statistični regiji. Raziskuje, kakšna je vloga knjižnice, da jih opolnomoči z branjem in jim ponudi svoje storitve. V prispevku so prikazane določene demografske značilnosti goriške statistične regije, v kateri delujejo štiri splošne knjižnice. Navedenih je nekaj primerov dobrih praks, ki jih te knjižnice izvajajo. V članku so predstavljeni in analizirani rezultati empirične raziskave. Z odgovori na vprašalnik, ki je bil naslovljen na omenjene knjižnice, je v prispevku podana krajša analiza trenutnega stanja. V prispevku so navedeni konkretni cilji in predlogi za knjižnice: neoviran dostop do storitev, digitalno opismenjevanje starejših, ponujanje vprašalnikov, kaj si želijo, povezovanje z lokalnimi ustanovami, povečanje vpisa starejših v knjižnico, medgeneracijsko sodelovanje ter izobraževanje zaposlenih.

Namen članka ni podajanje prelomnih ugotovitev, temveč opozoriti na pomembno demografsko dejstvo, da se goriška statistična regija pospešeno stara. Ta trend bo vplival na vse segmente družbenega življenja. Prav zato je ključno, da tudi knjižnice pravočasno prepoznajo te spremembe in naprej načrtno razvijajo storitve, prilagojene potrebam starajoče se populacije.

1 Staranje prebivalstva kot izziv za knjižnice

O tematiki starejših uporabnikov splošnih knjižnic je napisanih že veliko člankov, med drugim je o tem pisala tudi Sonja Jurišević v delu Starejši uporabniki Knjižnice Domžale (Jurišević, 2023). V prispevku opisuje splošne knjižnice kot nosilke izobraževanja odraslih, nadalje opredeli starost in spremembe s staranjem ter predstavi osnovne demografske podatke okolja, v katerem deluje Knjižnica Domžale. V nadaljevanju prispevka je predstavljen pregled aktivnosti knjižnice, namenjenih odraslim in starejšim uporabnikom. V knjižnici so postavili kotiček Zlata leta, v katerem je knjižnična zbirka gradiva, namenjena predvsem starejšim bralcem.

Pod okriljem Ministrstva za kulturo v okviru izvajanja programa posebnih nalog za širše območje Knjižnica Mirana Jarca skrbi za razvoj knjižnične dejavnosti na nacionalni ravni na področju vključevalnosti splošnih knjižnic. Od novembra 2024 deluje kot Kompetenčni center za posebne uporabniške skupine v splošnih knjižnicah, med drugim tudi za starejše, to so Seniorji 65+. Študija je bila narejena za obdobje od leta 2021 do 2024. Obravnava poglavitni ciljni skupini – strokovne knjižničarske delavce, ki se bodo usposabljali za delo s seniorji, in same uporabnike, torej seniorje, starejše od 65 let. Seniorji so heterogena skupina, imajo različne interese, pripadajo različnim generacijam ter imajo različno socialno, kulturno in geografsko ozadje. Želijo postaviti temelje za delo s temi skupinami, izobraževati knjižničarje, cilji so tudi večji delež starejših članov in uporabnikov knjižnic v celotni knjižnični mreži in ustreznejši prostori, ki bodo dostopni vsem (»Kompetenčno področje: vključevalnost splošnih knjižnic«, 2025).

Prav tako najdemo v Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (za obdobje 2018 – 2028) usmeritve in priporočila tudi za delovanje knjižnice kot institucije, ki pomaga pri vključevanju starejših v aktivno življenje (Standardi, 2018).

Splošna knjižnica mora biti aktiven partner v skupnosti, saj je njen del. Potrebna je tudi dobra komunikacija z ustanovami, ki se že ukvarjajo s starejšimi, da si med seboj delijo informacije. Ni vedno treba imeti veliko finančnih sredstev, da bi knjižnica razvila številne programe in dejavnosti: praktično usposabljanje z novo tehnologijo, igre, pripovedovanje življenjskih zgodb, dopisni prijatelji z mladimi … (Landgraf, 2016).

Knjižnice spadajo med redke javne prostore, ki ponujajo medgeneracijske aktivnosti in interakcijo med različnimi starostnimi skupinami. Na področju socialne vključenosti starejših nas čaka še veliko dela. Marsikaj, kar načrtujejo v knjižnici, je lahko zanimivo tudi za starejše uporabnike, ni pa potrebno, da bi organizirali storitve za točno določeno starostno skupino. Narašča število starejših, ki imajo dostop do interneta in bodo digitalno pismeni, torej lahko knjižnica za komunikacijo z njimi uporabi tudi storitve na daljavo. Z ustreznim referenčnim pogovorom je treba čim natančneje ugoditi želji uporabnika po želenem gradivu in mu ga prinesti na dom, če sam ne more priti v knjižnico. Ko se ustanovi bralna skupina, ni nujno, da morajo biti udeleženci fizično prisotni v knjižnici, lahko se oblikuje spletna skupina, lahko pišejo komentarje, ko imajo čas, lahko se pa medsebojno povežejo in debatirajo o določeni knjigi. Take skupine so primerne tako za gibalno ovirane ljudi kot za starše, ki varujejo majhne otroke (medgeneracijsko povezovanje). Knjižnične storitve bi lahko postale še bolj podobne svetovalni službi za oddaljene stranke, ki so vezane na dom. Zelo pomembno je medgeneracijsko povezovanje, saj ni nujno, da so v neko dejavnost vključeni samo ljudje iste starosti, ki imajo lahko popolnoma različna bralna zanimanja ali pa se ne želijo družiti samo s starejšimi. Ne smemo delati predpostavk, da vse starejše ljudi zanimajo iste stvari. Največja raznolikost je med različnimi ljudmi in ne med različnimi starostnimi skupinami (Forsyth, 2009).

V družbi vseživljenjskega učenja bodo splošne knjižnice vozlišča, ki povezujejo lokalno učno okolje, bodisi formalno bodisi neformalno, z globalnimi viri informacij in znanja, zato lahko splošne knjižnice opravljajo temeljno vlogo pri razvoju prihodnjih sistemov vseživljenjskega učenja. Naj bodo kot most med uporabniki in znanjem ter viri informacij. Naj ne zagotavljajo samo prostora, ampak je to tudi izziv za knjižničarje, da so proaktivni in gredo zunaj knjižničnih zidov ter so inovativni in sodelujejo pri pogovorih, da bodo ljudje knjižnice še naprej uporabljali za podporo svojim učnim potrebam (Butcher in Street, 2009).

Knjižnice morajo v dobi globalizacije in tehnološkega napredka izobraževati svoje zaposlene, da bodo sposobni pomagati tistim svojim uporabnikom, ki niso dovolj informacijsko pismeni, da se bodo lažje vključevali v digitalno okolje.

2 Goriška regija

2.1 Demografske razmere

V goriški statistična regiji se prebivalstvo stara in rodnost je nizka, visok je delež izseljevanja in priseljevanja tujcev. Ti procesi vplivajo tudi na delovanje splošnih knjižnic. Statistična regija vključuje 13 občin s skupno 5,7 odstotka (približno 118.000) slovenskega prebivalstva in pokriva 11,5 odstotka površine države. Območje je precej veliko in zaradi goratosti ter hribovitosti tudi redkeje poseljeno.

Goriška statistična regija bo po rezultatih osnovne projekcije od leta 2018 do leta 2038 izgubila 11,3 odstotke prebivalstva. Med demografsko najbolj problematične dele Slovenije spadajo prav občine srednjega in zgornjega Posočja. Predvideva se, da bo delež starejših še naraščal, delež mladih pa se zmanjševal. Tudi v občini Nova Gorica število prebivalcev upada in ima negativen naravni in selitveni prirast, povečuje pa se delež starejših. V tej regiji le v občinah Ajdovščina, Renče – Vogrsko in Vipava raste število prebivalcev (Nared, Repolusk, Zavodnik Lamovšek, Foški, & Mrak, 2023).

V goriški statistični regiji je najvišji delež prebivalstva v Sloveniji (90,63%), ki ima najbližjo lokacijo knjižnične dejavnosti oddaljeno manj kot 2000 metrov, 7,22% prebivalstva od 2001 do 5000 metrov in samo 2,16% prebivalcev do 8000 m (Vodeb, 2013). Velike zasluge pri tem ima tudi razvita mreža potujočih knjižnic, ki delujejo v knjižnicah v Novi Gorici, Tolminu in Ajdovščini.

V goriški statistični regiji delujejo štiri splošne knjižnice: osrednja območna knjižnica – Goriška knjižnica Franceta Bevka (v nadaljevanju SIKNG), Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin (v nadaljevanju SIKTO), Lavričeva knjižnica Ajdovščina (v nadaljevanju SIKAJD) in Mestna knjižnica in čitalnica Idrija (v nadaljevanju SIKIDR).

V tabeli 1 je prikazano število aktivnih članov v vseh štirih knjižnicah na Goriškem območju in sicer leta 2014 in 2024. Podatki so na voljo v letnih poročilih knjižnic (Goriška knjižnica Franceta Bevka, 2015; Goriška knjižnica Franceta Bevka, 2025; Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, 2015; Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, 2025; Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 2015; Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 2025; Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, 2015; Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, 2025).

	2014	2024	Odstotek zmanjšanja ali povečanja
SIKAJD	7578	8444	+11,43%
SIKIDR	5385	4222	– 21,59%
SIKNG	16.034	19.782	+23,38%
SIKTO	6232	5204	– 16,49%

Tabela 1: Število aktivnih članov v posameznih knjižnicah v letih 2014 in 2024

Iz podatkov je razvidno, da se je v ajdovski in novogoriški knjižnici povečalo število aktivnih članov, zmanjšalo pa v idrijski in tolminski knjižnici. Raziskat bi bilo treba, ali je upad članstva predvsem posledica zmanjševanja števila prebivalcev na teh območjih.

2.2 Raziskovalna metoda

2.2.1 Cilji

Namen članka je bil raziskati, kako splošne knjižnice na Goriškem območju obravnavajo potrebe starejših uporabnikov – ali razvijajo ciljno usmerjene programe zanje ter kolikšna je dostopnost do teh storitev. Eden od ciljev je bil odgovoriti, kako knjižnice prispevajo k vključevanju starejših v družbo ter kako jih z branjem in drugimi storitvami, ki jih ponujajo, opolnomočajo za aktivnejše življenje. Kako knjižnica prilagaja storitve, da izpolnijo raznolike fizične in kognitivne potrebe starejših. Prispevek je namenjen tudi preučitvi, ali knjižnice sodelujejo z drugimi institucijami na lokalnem območju ter kako izobražujejo svoje zaposlene, da bodo imeli ustrezna znanja za delo s starejšimi uporabniki. Cilj članka je bil tudi preučiti, kako knjižnica zajema povratne informacije starejših uporabnikov in jih vključuje v razvoj novih storitev.

2.2.2 Metodologija

Za zbiranje podatkov sem uporabila kvalitativno metodo zbiranja in sicer gre za strukturirani intervju. Vodstvenim kadrom knjižnic SIKNG, SIKTO, SIKIDR in SIKAJD je bil 13. 6. 2025 po elektronski pošti poslan avtorski vprašalnik z vprašanji odprtega tipa, pri čemer je bilo oblikovanje odgovorov prepuščeno osebi, ki je odgovarjala na vprašanja. Vprašanja so bila za vse knjižnice enaka. Seznanjene so bile s tem, da so odgovori namenjeni za članek v Knjižničarskih novicah. Osebe so odgovarjale brez vnaprej danih omejitev, odgovorile naj bi v desetih dneh. Pri vprašanjih ni bilo zaznano, da bi prišlo do težav z razumevanjem.

Vprašalnik je bil zasnovan z namenom zbiranja podatkov, na kakšen način se knjižnice Goriškega območja soočajo z naraščanjem odstotka starejšega prebivalstva, ali izvajajo določene programe samo za starejše uporabnike in ali imajo uporabniki neoviran dostop do njihovih storitev. Cilj vprašalnika je primerjava praks splošnih knjižnic v goriški statistični regiji glede uporabnikov v tretjem življenjskem obdobju.

Z odgovori na vprašalnik so se odzvale goriška, idrijska in ajdovska knjižnica, od tolminske knjižnice sem prejela odgovor, da zaradi daljše odsotnosti vodstva nanj ne morejo odgovoriti. Za odgovore se zahvaljujemo Saši Vidmar, koordinatorici območnih nalog iz goriške knjižnice, Tini Močnik, direktorici idrijske knjižnice, in Tini Velikonja, direktorici ajdovske knjižnice.

2.3 Odgovori knjižnic na vprašalnik

Intervju je sestavljen iz 12 vprašanj (glej Prilogo 1).

Naraščajoč delež starejših prebivalcev v Sloveniji je pomemben izziv za razvoj knjižničnih storitev. Kako pomembno vlogo ima branje pri ohranjanju duševne, čustvene in socialne vitalnosti starejših?

• SIKNG: Branje ima pomembno vlogo v vseh starostnih obdobjih, pri starejših še toliko bolj. Poleg tega, da si z branjem krajšajo čas in se ne počutijo osamljene, si z branjem krepijo in ohranjajo možgansko vitalnost, besedni zaklad …
• SIKIDR: Zelo pomembno. Veliko naših bralk ponoči ne more spati in pravijo, da jim pomaga, da takrat berejo knjige.
• SIKAJD: V tem demografskem trendu vidimo predvsem priložnost in dolžnost. Starejši predstavljajo pomembno in vse bolj številčno skupino naših uporabnikov, zato se knjižnične storitve temu aktivno prilagajajo. Starajoča se družba nas spodbuja k razvoju vsebin, ki bodo ne le dostopne, temveč tudi relevantne, spodbudne in vključujoče. Branje ima izjemno moč – spodbuja spomin, koncentracijo, zmanjšuje občutek osamljenosti in pomaga pri ohranjanju čustvene stabilnosti. Branje omogoča refleksijo lastnega življenja in povezovanje z drugimi.

Se vam zdi, da knjižnice nosijo tudi odgovornost za opolnomočenje starejših skozi branje in vseživljenjsko učenje? Zakaj?

• SIKNG: Seveda. Če govorimo o splošnih knjižnicah, je to zagotovo že zaradi samega poslanstva knjižnice.
• SIKIDR: Seveda, branje literature pozitivno vpliva na počutje, v knjižnici imajo tudi veliko strokovne literature, ki lahko starejšim pomaga pri izboljšanju zdravstvenega stanja, pri različnih dejavnostih … Izziv knjižnic je vsekakor v tem, kako priti do starejših, ki sami ne obiskujejo knjižnice.
• SIKAJD: Vsekakor. Knjižnice so odprte, varne, vključujoče ustanove, kjer starejši brez sodbe pridobivajo nova znanja, krepijo samozavest in aktivno sodelujejo v družbi. Branje je eden ključnih temeljev za vseživljenjsko učenje.

Kako vaša knjižnica prilagaja storitve različnim fizičnim in kognitivnim potrebam starejših uporabnikov?

• SIKNG: Osrednja enota knjižnice, nekatere krajevne knjižnice ter bibliobus so prilagojeni predvsem gibalno oviranim uporabnikom (dvigala, klančine). Menimo, da je na tem področju še veliko prostora za izboljšave, zato mu bomo v prihodnje namenili več pozornosti.
• SIKIDR: Žal nimamo tako prilagojenih prostorov, so tudi težje dostopni, predvsem galerija, v kateri imamo velikokrat prireditve. V načrtu je izgradnja dvigala, ki bo omogočila lažjo dostopnost gibalno oviranim.
• SIKAJD: Knjižnica v Ajdovščini je v dostopna gibalno oviranim, imamo prilagojene vhode, kontrastne oznake in ustrezno označene sanitarije. Pri prenovi prostorov upoštevamo načela univerzalnega oblikovanja. Starejšim omogočamo uporabo pripomočkov za branje, ponujamo gradivo v večji pisavi, zvočne in e-knjige, v prihodnje si želimo aktivirati program »Knjiga na dom«, ki bo pomemben doprinos k vključenosti starejših v našem bralnem okolju. Vseskozi si prizadevamo za prijazen odnos osebja. Zaposleni so ustrezno usposobljeni in pripravljeni za delo s starejšimi in jim temu primerno namenijo več časa in več pozornosti.

Ali v knjižnici izvajate programe, ki spodbujajo socialno vključenost starejših uporabnikov? Kako ti programi prispevajo k povezovanju starejših z lokalno skupnostjo?

• SIKNG: Da. Predvsem vidimo velik doprinos v tem, da se posamezniki in skupine učijo, med seboj spoznavajo, delijo izkušnje, pridobivajo in delijo znanje, mnenje ter na tak način ohranjajo aktivno vlogo v lokalni skupnosti.
• SIKIDR: Vsak mesec se srečuje Bevkov bralni klub, v katerega so vabljeni vsi uporabniki. Pogovarjajo se o prebranih knjigah in si izmenjujejo nasvete oziroma priporočila za branje.
• SIKAJD: Da, izvajamo več programov, med njimi knjižna bralna srečanja ob kavici, izvajamo tudi bralna srečanja v obeh domovih za starejše in se trudimo čim bolj približati vsebino starejšim, tudi z dogodki in povezavami mladih s starejšimi. Takšni koraki imajo pozitiven učinek na duševno zdravje in občutek pripadnosti.

Kakšno vlogo ima po vašem mnenju knjižnica kot informacijsko središče za starejše uporabnike? Ali nudite dodatne brezplačne storitve (npr. pomoč pri uporabi tehnologije, digitalna opismenjevanja)?

• SIKNG: Da, nudimo brezplačne storitve.
• SIKIDR: Bralcem smo na voljo za pomoč pri izposoji elektronskih knjig in zvočnih knjig. Prav tako jim pomagamo namestiti aplikacijo mCOBISS, da si lahko sami podaljšajo knjige.
• SIKAJD: Izjemno pomembno. Nudimo pomoč pri iskanju informacij, urejanju dokumentacije, uporabi digitalnih naprav ter svetujemo glede varnosti na spletu. V prihodnje si želimo sodelovanju z Ljudsko univerzo Ajdovščina organizirati delavnice digitalne pismenosti.

Kako izboljšujete dostopnost knjižničnih storitev za starejše, ki se zaradi zdravstvenih ali mobilnostnih težav težje udeležujejo dejavnosti v knjižnici?

• SIKNG: Imamo bibliobus, prav tako smo imeli storitev »Knjiga na dom«, ki pa ni zaživela. Nekatere prireditve posnamemo in jih nato objavimo na YouTube kanalu knjižnice. Gradivo ponujamo uporabnikom v različnih oblikah z dostopom na daljavo.
• SIKIDR: Izvajamo storitev Bukva do bajte, s katero vsak četrtek ranljivejšim skupinam na dom dostavimo gradivo.
• SIKAJD: Zagotavljamo storitev potujoče knjižnice na 69 postajališčih v obeh občinah ustanoviteljicah, v prihodnje želimo bodisi v sodelovanju z lokalnimi prostovoljci bodisi s pomočjo knjižničarjev uvesti program »Knjiga na dom«, ki bo na voljo starejšim od 65 let in ranljivim skupinam. Leta 2015 smo inštalirali slušno zanko, ki omogoča slabo slišečim kakovostno spremljanje dogodkov v osrednji knjižnici.

Ali sodelujete z drugimi organizacijami, ki delujejo na področju podpore starejšim (npr. domovi za starejše, zdravstveni domovi, društva upokojencev, CSD-ji, dnevni centri, ljudske univerze …)? Ali z naštetimi ustanovami morda sodelujete pri oblikovanju programov za starejše? Kako poteka to sodelovanje in kakšne učinke opažate?

• SIKNG: Da, sodelujemo s temi organizacijami, ta sodelovanja so odprtega tipa in se jih lahko udeležijo tudi drugi uporabniki, a so primarno namenjena starejšim. Včasih so knjižničarji pobudniki sodelovanja, včasih uporabniki, velikokrat pa tudi organizacije same. Imajo različne oblike, lahko so predavanja, različne zdravstvene meritve …, vedno več organizacij se obrača na knjižnico z željo po sodelovanju.
• SIKIDR: Sodelujemo z domom upokojencev Jožeta Primožiča – Miklavža tako, da jim gradivo dostavijo vsak četrtek. Njihovi varovanci sodelujejo tudi v bralni akciji Primorci beremo, dvakrat letno jih obiščemo in pripravimo srečanje z literarnim ustvarjalcem.
• SIKAJD: Da, redno sodelujemo z obema domovoma za starejše, v katerih imamo redna bralna srečanja. Sodelujemo tudi z VDC Ajdovščina – Vipava, zavodom CIRIUS, Ljudsko univerzo Ajdovščina in drugimi organizacijami, ki so v občinah Ajdovščina in Vipava, večino teh ustanov tudi redno obiskuje bibliobus. Takšno sodelovanje omogoča bolj celostno podporo starejšim in večjo razpoznavnost knjižnice v lokalni mreži.

Kako usposabljate zaposlene za delo s starejšimi uporabniki?

• SIKNG: Udeležujejo se raznih izobraževanj, ki so namenjena delu s starejšimi v knjižnicah.
• SIKIDR: Zaenkrat še nismo imeli posebnih izobraževanj na to temo.
• SIKAJD: Zaposleni se udeležujejo strokovnih izobraževanj o demenci, komunikaciji s starejšimi in inkluzivnih pristopih. Želja je, da se v prihodnje na tem področju še dodatno izobražujemo ter povabimo k sodelovanju zunanje strokovnjake za interna predavanja ali delavnice.

Ali v dejavnosti knjižnice vključujete tudi prostovoljce, zlasti med upokojenci?

• SIKNG: Ne.
• SIKIDR: Tega ne počnemo.
• SIKAJD: Da, sodelujemo s prostovoljci, ki pomagajo pri bralnih uricah (ure pravljic, branje v domu za starejše) in organizaciji dogodkov. Upokojenci so dragoceni sogovorniki in povezovalci med generacijami.

Kako knjižnica vključuje mnenja starejših v načrtovanje novih storitev? Ali merite zadovoljstvo uporabnikov (tudi po starostnih skupinah)? Kako pogosto in na kakšen način izvajate takšno evalvacijo? Kakšne odzive prejmete od starejših uporabnikov na programe, ki jih zanje pripravljate?

• SIKNG: Zadovoljstvo uporabnikov merimo občasno, navadno vsakih pet let ob pripravi strateškega načrta. Trenutno smo ravno pred raziskavo, zato aktualnih podatkov nimamo. Opremo se lahko samo na informacije, ki jih uporabniki osebno izrazijo z obiskom ali ustno: so hvaležni, bi si želeli še več izobraževanj ipd.
• SIKIDR: Žal v zadnjem času nismo imeli nobene ankete.
• SIKAJD: Zbiramo povratne informacije prek anket, osebnih pogovorov in bralnih skupin, v katerih pogosto izmenjujemo ideje. Rezultate uporabljamo pri oblikovanju programov. Odzivi so zelo pozitivni – cenijo prijazen pristop, raznolikost programov in občutek skupnosti. Pogosto izrazijo željo po več pogovornih večerih, delavnicah in srečanjih z avtorji.

Kaj bi si želeli izboljšati ali razviti na področju vključevanja in opolnomočenja starejših skozi knjižnične storitve?

• SIKNG: Razmisliti moramo o različnih skupinah starejših, saj imajo zelo raznolike potrebe (nekateri so zelo aktivni, nekateri imajo zdravstvene težave ipd.), imajo zelo različna znanja (npr. uporaba tehnologije) … Na področju knjižničarstva bi si želeli smernice in bolj sistematično urejenost tega področja.
• SIKIDR: Želimo si boljšo dostopnost knjižnice in mogoče tudi izvedbo kakšnih delavnic.
• SIKAJD: Želeli bi si vzpostaviti mobilno enoto za boljši doseg oddaljenih krajev in okrepiti sodelovanje s strokovnjaki s področja gerontologije, da bi še bolj celovito odgovorili na potrebe starejših.

Bi želeli ob zaključku še kaj dodati ali izpostaviti kakšno dobro prakso pri delu s starejšimi uporabniki? Katera dobra praksa iz vaše knjižnice bi lahko bila zgled tudi drugim pri delu s starejšimi?

• SIKNG: V zadnjem času se je za eno izmed boljših praks, ki smo jih ponudili starejšim, izkazal prostor za druženje.
• SIKIDR: V knjižnici imamo postavljen sočutni kotiček, tam pripravljamo in opozarjamo na težave, stiske in probleme vseh nas ter poskušamo s pomočjo ponujenih knjig zainteresiranim uporabnikom pomagati, da se opolnomočijo, najdejo rešitev, znajo poiskati pomoč ali pa samo začutijo, da s svojimi problemi niso sami. Na takšen način smo obeležili svetovni dan preprečevanja samomora, dan duševnega zdravja, dan spomina na mrtve, mesec november smo posvetili moškim in gibanju movember, v prazničnem decembru pa smo opozorili na osamljenost, medsebojne odnose, tople medosebne stike in moč prijaznih besed.
• SIKAJD: Zelo uspešna so se izkazala srečanja s kavico, ki združujejo knjižnično dejavnost in aktualno tematiko z branjem. Prav tako pa tudi bralna srečanja po domovih za starejše, ki starostnike združujejo v želji po osvajanju novega znanja in spletanju trdnih medsebojnih odnosov.

3 Vsebinska analiza odgovorov

Anketiranke so enotne, da je branje tudi za starejše uporabnike izjemno pomembno, zavedajo se tudi vloge, ki jo imajo knjižnice pri delu s starejšimi obiskovalci. Glede neoviranega vstopa v knjižnične prostore je največ težav v idrijski knjižnici, kjer pa upajo, da jih bodo v kratkem odpravili z namestitvijo dvigala, ki ga občina načrtuje že nekaj desetletij. Knjižnice imajo tudi veliko podružnic, ki prav tako nimajo vse dostopa za gibalno ovirane osebe. Zelo dobrodošel je bibliobus, ki ga nimajo v idrijski knjižnici, tam ponujajo dostavo knjig na dom. Vse tri knjižnice imajo določene dejavnosti, v katerih je vključenih tudi veliko starejših, npr. pogosto sodelovanje z lokalnimi organizacijami (SIKNG), krožke (SIKAJD – Kavica), bralne klube (SIKIDR – Bevkov bralni klub), kar ima velik pomen pri medgeneracijskem povezovanju v lokalnem okolju. Knjižničarji so tudi na voljo pri pomoči uporabnikom glede digitalnega opismenjevanja, še posebno pri tehnologiji v knjižnicah. V goriški knjižnici imajo dobro prakso, da nekatere prireditve posnamejo in jih ponudijo na spletu. Tako si jih lahko ogledajo tudi ljudje, ki ne morejo priti v knjižnico. Pozitivna praksa, ki jo knjižnice izvajajo, je, da sodelujejo z lokalnimi ustanovami, npr. domovi za starejše. Za učinkovito podporo starejšim in ranljivim skupinam bi se morali knjižničarji še več usposabljati tako za delo z omenjenimi skupinami kot tudi za uporabo digitalnih tehnologij, s katerimi bi lahko razvili in posredovali prilagojene vsebine na daljavo. Trenutno samo ajdovska knjižnica aktivno vključuje upokojence kot prostovoljne sodelavce, s čimer jim omogoča smiselno in kakovostno preživljanje prostega časa, obenem pa pomembno prispevajo k delovanju knjižnice. Redno merjenje zadovoljstva uporabnikov bi moralo biti sestavni del delovanja vseh knjižnic, pri čemer je pomembno upoštevati tudi različne starostne skupine, da bi lažje prepoznali njihove specifične potrebe in pričakovanja.

Zaključek

Glede na odgovore, ki sem jih prejela, sklepam, da knjižnice na področju zagotavljanja storitev za starejše uporabnike veliko in dobro delajo. Gotovo pa bi delovale še bolje, če bi imele za to zagotovljene pogoje, tako kadrovske v smislu številčnosti kot finančne in ponekod prostorske. Te razmere zelo zaznamujejo njihovo delovanje. Imajo tudi vizijo, kaj bi bilo potrebno še narediti oziroma izboljšati v naslednjih letih. Eden od izzivov v prihodnosti je tudi, kako doseči čim več ljudi, tudi starejših, ki knjižnice ne uporabljajo, da bodo videli v knjižnici ustanovo, ki lahko zadovolji njihove določene interese. Tudi nečlane knjižnic bi morali vprašati, kaj si želijo, da bi lahko storitve oblikovali in načrtovali skupaj z njimi.

Na podlagi analize rezultatov vprašalnika in literature je v knjižnicah potrebno zagotoviti, da lahko ljudje vseh starosti brez nepotrebnih ovir dostopajo do knjižničnih prostorov in storitev. Vhod naj bo praviloma v pritličju, osebi na invalidskem vozičku naj bo omogočen dostop do vseh prostorov knjižnice. Prav tako naj bo osebam z okvaro vida omogočeno, da se neovirano gibajo po knjižničnih prostorih s palico za slepe ali s psom vodnikom. Osebe z okvaro sluha naj ima možnost komuniciranja s knjižničnim osebjem (Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice, 2019).

Knjižnica naj zagotavlja dostavo gradiva na dom ter storitve na daljavo prebivalcem z omejeno sposobnostjo gibanja in oddaljenim prebivalcem (Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice, 2019). Ljudje, ki ne morejo priti v knjižnico, naj imajo čim več možnosti, da lahko virtualno, digitalno oziroma na daljavo dostopajo do določenih vsebin.

Knjižnice naj izvajajo analizo lokalne skupnosti, ki po priporočilih standardov ne sme biti starejša od petih let (Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice, 2019). Knjižnice naj redno izvajajo meritve zadovoljstva uporabnikov in jih analizirajo, saj tudi na tak način dobijo povratne informacije o svojem delu.

Strinjam se z mnenjem goriške knjižnice, da v knjižnici ni potrebno ponujati dogodkov izključno za starejše, naj bodo rajši odprtega tipa in različni, saj imajo tudi starejši ljudje različna zanimanja in znanja. Knjižnice naj še naprej nudijo posebne storitve za starejše uporabnike, ki prebivajo v domovih za starejše ali so vključeni v dnevno varstvo ipd.

V sedanjih razmerah je nemogoče, da bi bibliobus ustavljal na vsakem postajališču okvirno enkrat tedensko v trajanju najmanj ene ure (Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice, 2019), ker je iz dolgoletne prakse dela v potujoči knjižnici in iz pogovorov na strokovnih srečanjih potujočih knjižnic razvidno, da ima bibliobus veliko število postaj in ustavlja tudi v majhnih zaselkih, kjer pride ponekod v knjižnico samo ena oseba.

Knjižnice so ustanove z dolgoletnimi izkušnjami in tradicijo ter veliko znanja. Na teh temeljih naj gradijo naprej in se odzivajo na novo realnost, tako na demografskem področju kot področju tehnološkega razvoja, ki omogoča uporabnikom dostop do informacij skoraj kadarkoli od kjerkoli. Knjižnice morajo v digitalni dobi na novo definirati svojo vlogo. Med seboj naj si knjižnice izmenjujejo dobre prakse, prav tako naj še naprej sodelujejo z organizacijami v svojem okolju.

Viri in literatura

Butcher, W. in Street, P. (2009). Lifelong learning with older adults. APLIS 22(2),6, 64-70

Forsyth, E. (2009). Readers advisory services for older adults. APLIS 22(3),9,128-140

Goriška knjižnica Franceta Bevka. (2015). Letno poročilo 2014.

Goriška knjižnica Franceta Bevka. (2025). Letno poročilo 2024.

Jurišević, S. (2023). Starejši uporabniki Knjižnice Domžale: dejavnosti in storitve. https://www.knjiznicadomzale.si/Portals/0/NewRoot22/SJ_Starejsi%20uporabniki%20Knjiznice%20Domzale%201.pdf

Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin. (2015). Letno poročilo 2014.

Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin. (2025). Letno poročilo 2024.

Kompetenčno področje: vključevalnost splošnih knjižnic. (8. Julij 2025). Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto. https://www.kmj.si/o-knjiznici/strokovna-javnost/kompetencna-vsebina/

Landgraf, G. (2016). An aging population reshapes library services. American Libraries 47(6), 22-23

Lavričeva knjižnica Ajdovščina. (2015). Letno poročilo 2014.

Lavričeva knjižnica Ajdovščina. (2025). Letno poročilo 2024.

Mestna knjižnica in čitalnica Idrija. (2015). Letno poročilo 2014.

Mestna knjižnica in čitalnica Idrija. (2025). Letno poročilo 2024.

Nared, J., Repolusk, P., Zavodnik Lamovšek, A., Foški, M. in Mrak, G. (2023). Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji. Založba ZRC.

Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice: (za obdobje 2018–2028). (2019). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. https://www.knjiznice.si/wpcontent/uploads/2020/06/Strokovna_priporocila_standardi_Spl_Knjiz_2018-2028.pdf

Vodeb, V. (2013). Zasnova prostorske analize dostopnosti dejavnosti splošnih knjižnic za prebivalstvo. Urbanistični inštitut Republike Slovenije.