Operativna odličnost v ospredju – nova faza razvoja specialne knjižnice – 2. del
Dan specialnih knjižnic je kot vsako leto tudi tokrat potekal zadnji četrtek v maju. Osrednja tema letošnjega srečanja, ki ga je organizirala Sekcija za specialne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, je bila vseživljenjsko učenje. Na posvetu z naslovom Operativna odličnost v ospredju – nova faza razvoja specialne knjižnice so sodelovale predavateljice z Andragoškega centra Slovenije mag. Urška Bittner Pipan in Ana Peklenik, z inštituta Sofos dr. Danijela Brečko, delavnico v drugem delu srečanja pa je vodila bibliotekarska svetovalka in gostja iz Srbije Mirjana Nešić.
Izvedbo srečanje Dan specialnih knjižnic sta podprla Slovenski etnografski muzej in podjetje Tax-Fin-Lex, d. o. o., pravno-poslovni portal, založništvo in izobraževanja. Organizatorji se za podporo najlepše zahvaljujemo.
Tokrat predstavljamo povzetek in videoposnetek drugega sklopa predavanj (klik na povezavo pri predavateljici).
Dr. Danijela Brečko, raziskovalka s področja upravljanja znanja in razvoja profesionalne in osebne rasti, je na predavanju poudarila spremembe pri profesionalnem in osebnem razvoju, ki jih prinaša tako imenovana peta industrijska revolucija. Spremembe družbe, okolja, razvoj tehnologije in druge novosti od ljudi zahtevajo nenehen razvoj, nadgradnjo znanja, veščin in kompetenc, posameznik pa mora vse to negovati in skrbeti za svojo rast tako na področju svojega dela kot tudi na področju zasebnosti ter osebne rasti. Profesionalni razvoj zaobjema nadgradnjo znanja in spretnosti, ki jih posameznik potrebuje v delovnem okolju, osebnostni razvoj pa vključuje razvoj kakovosti misli, čustev in dejanj, s katerimi oseba dosega zastavljene cilje; obe področji pa se prekrivata in dopolnjujeta. Ob napredku je treba vedeti, da ima znanje tudi svojo razpolovno dobo, saj nekatera znanja zastarajo in jih zamenjajo nova spoznanja. Po stari paradigmi je veljalo, da je učenju (šolski dobi) sledilo delo oziroma zaposlitev in nato upokojitev, nova paradigma pa pravi, da po učenju sledi delo, nato »odučevanje« oziroma pozabljanje starega znanja in učenje novih znanj, delo, počitek in refleksija, sledi pa ponavljanje cikla. Posledično naj bi bila posameznikova kariera vseživljenjska učna pot, kjer se ob vrhuncu ene že začenja nova kariera oziroma znotraj zaposlitvene kariere se odpre novo področje. Pri osebni rasti je predavateljica povedala, da vključuje vse, kar izboljšuje naše življenje, deli pa se na štiri segmente, in sicer skrb za telo, negovanje uma, higieno čustev in higieno duše. Strokovni in osebnostni razvoj se po besedah dr. Brečko prepletata in gre za vseživljenjsko delo, nadgradnjo kompetenc in znanja, preverjanje vrednot, obnavljanje energije, karierno orientacijo in vseživljenjsko postavljanje novih izzivov in ciljev. Predavateljica je ob tem poudarila misel, da je znanje nova svetovna valuta.
Dr. Danijela Brečko