Preskoči na glavno vsebino
Knjižničarske novice

Openscience.se

Openscience.se

Univerza v Göteborgu, ena večjih univerz na Švedskem, je pripravila nacionalni portal, namenjen podajanju ključnih informacij s področja odprte znanosti – openscience.se/en. Vse vsebine so predstavljene v švedščini in angleščini ter zato dostopne tudi širše. Predstavljene so pregledno, v petih sklopih.

Zavihek »Kaj je odprta znanost?« se osredotoča na to, kaj želijo doseči z implementacijo odprte znanosti. Posebej sta izpostavljeni dve temi – prioritete ter nadzor. Prioritete, kot pravzaprav celotni portal, temeljijo na UNESCO priporočilih za odprto znanost. Osredotočili so se na 6 področij, ki vključujejo odprti dostop do znanstvenih del, odprti dostop do raziskovalnih podatkov, odprte raziskovalne metode, odprte izobraževalne vire (OER), vključevanje javnosti v znanost in infrastrukturo za podporo odprti znanosti. Na podstraneh je vsaka od teh tem na kratko opisana, na koncu vsake pa je dodana še povezava na ustrezno zunanjo spletno stran, kjer je na razpolago več informacij.

na odprti dostop je pretežno v rokah treh organizacij in nekaj specializiranih agencij. Slednje na tej točki niso posebej izpostavljene. Poimensko in z opisom glavne zadolžitve, ter s tem povezanih nalog, so navedene Swedish Research Council, ki je zadolžen za raziskovalne podatke, National Library of Sweden, ki nadzoruje odprti dostop do objav ter The Association of Swedish Higher Education Institutions (SUHF), ki ima vlogo (praktične) podpore, podobno kot pri nas Odprta knjižnica.

Pod zavihkom »Nacionalne smernice za odprto znanost« je mogoče prenesti nacionalni dokument, v švedščini in angleškem prevodu. Pripravljen je bil z namenom usklajevanja nadaljnjega razvoja odprte znanosti na Švedskem, v njihovih institucijah. Namenjen je predvsem institucijam, njegova naloga pa je uskladiti nadaljnji razvoj odprte znanosti na Švedskem.

Na tem mestu je že omenjenih 6 področij predstavljeno v nacionalni luči in bolj praktično opisanih, ter predstavljenih kot akcijski načrt. Pri vsakem posebej so izpostavljeni tudi cilji ter akterji in njihove zadolžitve. Deležniki, ki so na tej točki imenovani, so razdeljeni na raziskovalce, raziskovalne organizacije, financerje, ekspertne agencije in druge. Pri  vsakem je tudi jasno navedeno, kaj je njihova naloga za doseganje zadanih ciljev – predvidoma do leta 2030, čeprav so pri nekaterih nalogah, npr. raziskovalnih podatkih, bolj optimistični.

Pod ta sklop spadata tudi podpora in vodenje pri prehodu na odprto znanost. Najprej obravnavajopolitike in strategije, kjer izpostavijo pomen skladnosti med različnimi dokumenti.  Kot primer dobre prakse so navedli SUHF Roadmap for Open Science. Na zavihku so našteta tudi izobraževanja, tako za študente, sploh doktorande, kot tudi za raziskovalce, v sklopu formalnega izobraževanja ali izpopolnjevanja zaposlenih. V tretjem sklopu so navedeni viri in ciljno usmerjene naložbe, ki so nujni za vzpostavitev in nadaljnje delovanje odprtega dostopa.

Vodilni pri razvoju odprte znanosti na Švedskem so že prej omenjeni trije akterji – Švedski raziskovali svet, Nacionalna knjižnica ter Zveza institucij višjega izobraževanja. Natančneje so predstavljeni pod zavihkom »Akterji in koordinacija«. Tu so podrobneje predstavljeni tudi ostali deležniki – financerji, nacionalni ter mednarodni akterji. Med slednje tako npr. navajajo vse od cOAlition S, CoARA, Open AIRE, pa do UNESCO in DORA.

»Resources,« ki bi ga lahko prevedli kot viri ali dokumenti, je sklop posvečen predvsem švedskemu okolju. Na strani so predstavljeni dokumenti, poročila in priročniki, ki so lahko v pomoč raziskovalcem in ustanovam, ki delujejo na Švedskem. Na podoben način je za Slovenijo zbral vire portal Spoznaj.

V zadnjem sklopu so predstavljeni podatki o portalu, ki ga dopolnjujejo še podatki v nogi spletne strani. Kot zaslužni za razvoj portala so navedeni SUHF, Švedska nacionalna knjižnica in Swedish National Data Service. Morda presenetljivo je, da spletna stran nima zdaj že skoraj obveznega obrazca za kontakt, ampak namenski spletni naslov.

Zanimivo, na spletni strani o odprti znanosti in odprtem dostopu ni opaziti odprtih licenc. Povedno so opisani pogoje uporabe, ki so za besedila de facto CC-BY-NC, za slike pa popolnoma omejeni. Morda stran še dopolnijo s to oznako.

Vsaka nacionalna iniciativa, spletna stran ali uradni dokument je korak naprej. Ker nam je cilj stopati naproti odprti znanosti in odprtemu dostopu lahko to naredimo le v čim večjem številu s čim več takimi koraki. Je pa vedno prostor tudi za izboljšave.