“Open Science of Slovenia” – Posvet o odprtem spletnem objavljanju znanstvenih dosežkov
Svet za razvoj pri SAZU je v sredo 2. marca 2022 ob 10.00 pripravil posvet na temo Priložnosti in pasti odprtega spletnega objavljanja znanstvenih dosežkov – vzpostavitev enovite slovenske platforme „Open Sience of Slovenia“.
Posvet je bil namenjen pogledom na sedanjost in prihodnost odprte znanosti ter odprtega spletnega objavljanja znanstvenih dosežkov. Gostje so predstavili, kako ima Odprta znanost pomembno, če že ne ključno vlogo pri krepitvi učinka, kakovosti, učinkovitosti, preglednosti in integritete raziskav in inovacij, ter da zbližuje znanost in družbo. Uveljavljanje odprtega dostopa je v Sloveniji vse bolj prisotno. Opredeljujeta ga znanstveno komuniciranje in etične vrednote.
Prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, »Odprta znanost – kako naprej?«
Prvi gost je predstavil zgodovina komuniciranja, ki ga je opredeljevalo zapiranje dokumentov, sedaj pa smo priča odpiranju podatkov in virov, kar vse omogoča odprto znanost. Predstavitev je oprl na svoje objavljeno besedilo z naslovom: »Kako spremeniti znanstveno objavljanje in vrednotenje raziskovalnega dela v času odprte znanosti?« Značilnosti odprtega dostopa so lažje preverjanje podatkov, kar po eni strani pomeni izogibanje njihovemu ponavljanju in po drugi strani odprto ponovljivost znanstvenih metod. Vse to so načela odprte politike, kjer znanstveniki vedo, kako se jo oblikuje. Znanost danes nadzorujejo revije s svojim politikami in tradicionalne revije so se hitro prilagodile trgu in se selijo na splet. Vendar smo v Sloveniji na začetku, šele postajamo odprta družba.
Prof. dr. Janja Hojnik, prorektorica za kakovost, kadre in pravne zadeve Univerze v Mariboru, »Reforma vrednotenja znanstvenega dela v Evropi in svetu v procesu odprte znanosti«
Gostja je predstavila cilje odprte znanosti, ki so v večji dostopnosti znanstvenega dela. Znanstvena kultura se vse bolj premika k vrednotenju odprte izmenjave podatkov in spremembe pri razlagi rezultatov. Nastopil je čas za preseganje modela »ena velikost ustreza vsem«. Raziskovalci so postali bolj pozorni na širše rabe pri pri metriki in faktorji vpliva revij so lahko tudi zlorabljeni. Najboljša metrika ostaja »peer review« (medsebojni strokovni pregled).
Ker je raziskovalni proces v digitalni transformaciji vse bolj odprt, sodelujoč in z večjo raznolikostjo in kvaliteto rezultatov, je sedanji sistem ocenjevanja pogosto neustrezen, zato se moramo aktivno vključiti v procese reforme vrednotenja znanosti na evropski ravni.
Ker Evropska komisija nima zakonodajnih pristojnosti na področju raziskav, je Sporazum o reformi vrednotenja raziskav napovedan za maj 2022.
Mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, »Odprta znanost v programu Obzorje Evropa«
V svojem prispevku je gost predstavil Zakonska podlaga za program Obzorje Evropa, to je UREDBA (EU) 2021/695 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravila za sodelovanje in širjenje rezultatov ter razveljavitev uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) 1291/2013.
Evropski raziskovalni prostor, KOAlicija S in nacionalna politika imajo pravno podlago v Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZzrID) s podzakonskimi akti, pričakujemo pa še potrditev Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ZRISS 2030).
Ker je posebna pozornost namenjena ravnanju z raziskovalnimi podatki, potrebujemo nove smernice in posodobljene načrte ravnanja z njimi. Vendar tukaj nastopi težava, ker nimamo še dovolj usposobljenih strokovnjakov za ravnanje z raziskovalnimi podatki. Od avtorjev se bo upravičeno pričakovalo, da bodo bolj ozaveščeni o avtorskopravni podlagi, kako ravnati z raziskovalnimi podatki. Pomembno je bilo gostovo priporočilo, da naj avtorji zaprosijo za shrambo v repozitorij knjižnice že ob oddaji podatkov za Cobiss zapis.
Dr. Mojca Kotar, pomočnica glavnega tajnika Univerze v Ljubljani, Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost, »Odprti dostop: finance, avtorskopravni vidiki, repozitoriji«
Gostja je predstavila usklajena določila glede odprte znanosti v Evropskem raziskovalnem prostoru (ERA).
Osredotočila se je na finančni vidik, ki je najbolj izpostavljen pri spremembi namembnosti pri publikacijah in pri ravnanju s podatki in rezultati. Poudarila je pomembnost repozitorijev kot privzete lokacije za odprti dostop v skladu z načeli FAIR.
Dr. Tomaž Boh, generalni direktor direktorata za znanost, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, »Smeri strateškega razvoja odprte znanosti v Sloveniji«
Gost je predstavil značilnosti in vplive ključnih pravnih elementov za strateški razvoj slovenske odprte znanosti:
ZzrID, ZRISS 2030, Uredba o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz proračuna RS, Načrti za okrevanje in odpornost, Akcijski načrt za področje odprte znanosti, Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti.
Ob upoštevanju pravnih podlag je gost izpostavil, da za uspešno implementacijo potrebujemo izgradnjo nacionalnega okvirja odpre znanosti Slovenija.
Simon Ošo: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), sektor za raziskovalne projekte, »Odprti dostop – izkušnje ARRS in izzivi v prihodnje«
Gost je v okviru posveta predstavil kratko analizo štirih Javnih razpisov za povračilo stroškov znanstvenih objav v zlatem odprtem dostopu, ki jih je v preteklih letih objavila ARRS, posamezna določila Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti v zvezi odprtim dostopom, možnosti sofinanciranja objav v odprtem dostopu s strani ARRS, ter možne dopolnitve javnega razpisa za povračilo stroškov znanstvenih objav v odprtem dostopu v prihodnje.
Dr. Jan Jona Javoršek, Inštitut Jožef Stefan, »Naš prostor in odprta znanost v Evropskem skupnem raziskovalnem prostoru«
Gost je predstavil vpliv EOSC v Sloveniji, ki se kaže kot sodelovanje v projektih. Knjižnica Univerze v Mariboru in Akademsko-raziskovalna mreža Slovenije (ARNES) sta partnerja v projektu NI4OS-Europe (Nacionalne pobude za odprto znanost v Evropi), ki bo olajšal sodelovanje nacionalnih deležnikov odprte znanosti in vključitev nacionalnih infrastruktur odprte znanosti v EOSC.
Predstavljena je bila tudi Slovenska skupnost odprte znanosti.
Posnetek posveta si lahko tudi pogledate.