Oktobrski EBLIDA novičnik
Oktobrski novičnik EBLIDA prinaša vsebine, posebej namenjene odprtemu dostopu in strategijam upravljanja z avtorskimi pravicami v splošnih knjižnicah. EBLIDA sledi ideji odprtega dostopa, kot je bila formulirana v budimpeški iniciativi odprtega dostopa, kjer je opredeljen kot svetovna e-distribucija recenziranih prispevkov in popolnoma brezplačni ter neomejeni dostop do teh s strani znanstvenikov, profesorjev, učiteljev, študentov in drugih raziskovalcev. Novičnik predstavlja zaris strategije načrta upravljanja z avtorskimi pravicami, ki bi ga lahko uporabili tudi v drugih knjižnicah.
Prvi prispevek se ukvarja z glavnimi razlikami med pojmovanji avtorja v znanstveni komunikaciji in knjigotrški sferi. Biti avtor knjige ali avtor znanstvenega oz. strokovnega prispevka je nekaj povsem drugega. Medtem ko imajo pri prvem glavno besedo javna sredstva, recenzije, kvantitativna merila (vpliv, citati) in pregled k dokazom usmerjene vsebine, gre pri drugem za kakovost pri posameznikih (avtorjih) in zasebnih podjetjih (založnikih) pri ustvarjanju umetniškega ali izobraževalnega dela, ki je pogosto usmerjeno k manjši kulturni oz. jezikovni skupin in na trg prinešeno s pomočjo lastnih sredstev. Pri knjigotrštvu gre za osebno motivacijo avtorja, ki verjame v svoj talent in delo ter v to, da je javnost pripravljena plačati za dostop do njegove vsebine. Razlike obeh področij pa sklene s tem, da je za avtorstvo prvega pomemben predvsem (znanstveni) ugled, za drugega pa (literarni) ugled in zaslužek.
Drugi prispevek opisuje stanje na področju odprtega dostopa v raziskovalnih knjižnicah. LIBER, SPARC in druge iniciative so poskrbele, da so politike odprtega dostopa v veljavi v 11 državah Evrope (neuradno v 14 ); v letu 2019 je bilo tako 31 % vseh člankov na voljo v odprtem dostopu; ocenjujejo, da bo leta 2025 takšnih 44 % (Piwowar et al, 2019). Govori o dosežkih in tudi pomanjkljivostih aktivnosti za odprti dostop v bitkah z velikimi založniškimi hišami, poleg tega pa sporoča, česa se v strateškem načrtovanju iz tega boja lahko naučijo tudi splošne knjižnice. Predvsem pa izpostavlja izzive, kot so stagnacija ali celo upad zanimanja za branje, vrednotenje knjižnega gradiva in zakonodajne okvire.
Tretji prispevek se ukvarja s strategijo splošnih knjižnic v digitalnem okolju. Knjigotrštvo domuje večinoma v papirnati obliki, zato so na tem področju še mnoge priložnosti. Platforma, ki je pod kontrolo splošne knjižnice, naj tako vsebuje, prvič, centralno izpogajane pogodbe z založniki in drugič, decentralizirano arhitekturo, s katero bo spodbudila izkušnje odprtega dostopa.
Novičnik v tej, dasiravno posebni izdaji, zopet ponuja bogato branje. Evropske knjižnice morajo zagrabiti finančne možnosti, ki se odpirajo v sklopu sredstev, ki so v post-koronskem času na voljo v evropskem kontekstu. EBLIDA verjame, da je nastopil čas za trdne spremembe politike in načrtovanja – tudi za namene upravljanja z avtorskimi pravicami. V te namene se, kot je bilo že napovedano, pripravlja strateški dokument, ki bo osvetljeval natanko to, o čemer je moč brati v dotičnem novičniku: knjigotrški krog, kot se dotika knjižnic in njihove nabavne politike, preiskovanje (in primerjave s) principov znanstvene komunikacije, vzpostavitev primerne nabavne politike in na tej podlagi tudi platforme za delo. Prihod dokumenta bo omenjene izzive skušal kar se da olajšati, ker verjame, kot beremo v novičniku, za splošne knjižnice tous les jeux ne sont pas faits.
Lepo vabljeni k branju.
Povzetek pripravil: Tomaž Bešter (Narodna in univerzitetna knjižnica).
Slika: EBLIDA