Knjižničarske novice

novice in strokovne informacije za knjižničarje

Odprtje izposojevališča Uršlja gora in projekt Zelena knjiž(n)ica

24. 7. 2025
Neža Molnar
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
Vrh Uršlje gore (foto: Aljaž Uršej)

Izvleček
V soboto, 21. junija 2025, je na Uršlji gori potekalo slovesno odprtje novega izposojevališča Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem (v nadaljevanju Koroške osrednje knjižnice). V sodelovanju s Planinskim društvom Prevalje in Domom na Uršlji gori je knjižnica v prenovljenih prostorih uredila posebno knjižnično zbirko z več kot 240 enotami skrbno izbranega knjižnega gradiva za bralce vseh starosti. Odprtje je spremljal kulturno-pravljični dogodek, ki je povezal naravo, umetnost in bralno kulturo. Projekt je del širše pobude Zelena knjiž(n)ica, ki spodbuja trajnostno mobilnost in dostopnost knjižnične dejavnosti tudi zunaj urbanih središč.

Ključne besede: splošne knjižnice, izposojevališče, bralna pismenost, trajnostna mobilnost, narava, lokalna dediščina, kultura, pohodništvo

Uvod
V soboto, 21. junija 2025, je Uršlja gora postala oder za posebno zgodbo, v kateri so se v enotno doživetje prepletli narava, bralna kultura in trajnostno razmišljanje. Uršlja gora je dobila novo, posebno vlogo – postala je dom najvišje ležečemu izposojevališču v Sloveniji.

Z nadmorsko višino 1.699 metrov je to izposojevališče simbolni in dejanski vrhunec prizadevanj Koroške osrednje knjižnice za približevanje knjige ljudem – tudi tistim, ki prosti čas preživljajo v naravi, gorah, izven mestnih središč.

Odprtje izposojevališča ni le logistični podvig, temveč tudi kulturni in družbeni projekt, ki govori o dostopnosti znanja, pomenu trajnostnega razvoja in povezovanju skupnosti skozi knjigo. V času, ko se pogosto zdi, da digitalno preglasuje tiskano in ko hiter tempo izriva tišino branja, ta projekt dokazuje, da knjiga še vedno živi – in da lahko najde svoje mesto celo na gorskem vrhu.

Slika 1: Uršlja gora (foto: Aljaž Uršej)

Slika 1: Uršlja gora (foto: Aljaž Uršej)

Zamisel, priprava in sodelovanje
Ideja o vzpostavitvi izposojevališča na Uršlji gori je nastala hkrati z novim projektom Zelena knjiž(n)ica, s katerim Koroška osrednja knjižnica spodbuja povezovanje knjižnične dejavnosti z lokalno dediščino, trajnostnimi oblikami mobilnosti in naravnim okoljem. Zamisel o umestitvi knjižnice na gorski vrh je naslednji drzen korak – dokaz, da knjiga ne pozna meja in da je lahko branje doma tudi v najvišjih kotičkih regije.

Vzpostavitev knjižnične zbirke na tako visokoležeči lokaciji ni bila preprosta. Potekala je v sodelovanju s Planinskim društvom Prevalje in oskrbnikom Doma na Uršlji gori. V prenovljenem notranjem prostoru je Koroška osrednja knjižnica uredila dostopen kotiček s knjižnim gradivom.

Slika 2: Izposojevališče Uršlja gora (foto: Aljaž Uršej)

Slika 2: Izposojevališče Uršlja gora (foto: Aljaž Uršej)

V skladu s Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe (2023) je knjižnica pripravila vse potrebno, da izposojevališče omogoča izvajanje dejavnosti: izposojo knjižničnega gradiva, vpogled v računalniški katalog, obveščanje prebivalcev in uporabnikov o knjižnični dejavnosti in storitvah.

Tudi po Uredbi o osnovnih storitvah knjižnic (2023) izposojevališče uporabnikom in obiskovalcem omogoča vpogled v knjižnično zbirko v prostem pristopu in njeno uporabo, uporabo vzajemnega kataloga, drugih podatkovnih zbirk in informacijskih virov, čitalniško izposojo knjižničnega gradiva ter dostop do svetovnega spleta. Izposojevališče je med majem in septembrom odprto vsak dan, v preostalem delu leta pa štiri ure tedensko – ob sobotah in nedeljah, od 8. do 10. ure, takrat ko je Uršlja gora najbolj obiskana. Izposoja gradiva je mogoča samo v čitalniške namene. Za vodenje statistike izposoje in obiska knjižnice v Domu na Uršlji gori bo po dogovoru skrbel Nejc Juvan, oskrbnik doma. Njegova naloga bo redno beleženje podatkov o uporabi knjižničnega gradiva, kar bo pomembno tako za analizo obiskanosti kot tudi za spremljanje zanimanja obiskovalcev za posamezne vsebine. Knjižnica pa bo prevzela skrb za redno ažuriranje knjižničnega gradiva. To vključuje tako menjavo kot tudi dopolnjevanje knjig in drugega promocijskega gradiva, skladno z zanimanji in potrebami obiskovalcev. Cilj je, da bo knjižnična zbirka vedno aktualna, raznolika in privlačna za širok krog bralcev.

Ekipa knjižničarjev je mesece pred dogodkom intenzivno delala na izboru, katalogizaciji in fizični pripravi gradiva, da bi bila zbirka kar najbolj kakovostna in primerna za vse obiskovalce. V izposojevališče je umeščenih 240 enot knjižničnega gradiva, ki je v skladu s Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe (2023) raznoliko in aktualno. Pri izboru knjižničnega gradiva smo upoštevali potrebe prebivalcev in potencialnih uporabnikov (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe, 2023). Zbirka zajema literaturo za odrasle, mladino in otroke, leposlovje, pa tudi priročnike z več področij, npr. planinstva, narave, duhovnosti, osebne rasti ipd. Poseben poudarek je namenjen domačim avtorjem ter trajnostnim vsebinam, naravoslovju in zgodbam o gorah, kar vsebino simbolično povezuje s krajem, v katerega je umeščena knjižnica. V zbirko je vključenih tudi 20 knjig, ki jih je osebno daroval koroški mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. Njegove knjige so postavljene na posebnih poličkah in vključujejo priljubljene naslove zbirke Petra Nosa, mladinske romane ter slikanice o naših vrhunskih športnikih. Gre za zabavne, športno obarvane zgodbe, ki spodbujajo branje med mladimi in promovirajo vrednote, kot so vztrajnost, prijateljstvo in športni duh.

Slika 3: Izposojevališče Uršlja gora (foto: Aljaž Uršej)

Slika 3: Izposojevališče Uršlja gora (foto: Aljaž Uršej)

Slika 4: Zbirka knjig Primoža Suhodolčana (foto: Aljaž Uršej)

Slika 4: Zbirka knjig Primoža Suhodolčana (foto: Aljaž Uršej)

Odprtje – dogodek zgodb, glasbe in skupnosti
Slavnostno odprtje izposojevališča se je začelo že zjutraj pri koči na Naravskih ledinah, kjer so se zbrali pohodniki, knjižničarji, kulturniki in ljubitelji branja. Skupaj so se podali na pravljični pohod proti vrhu, pot je zaznamovalo pripovedovanje zgodb in umetniška interpretacija literature. Izkušeni pripovedovalki Milena Haramija in Brina Kambur sta udeležence skozi naravno kuliso popeljali v svet zgodbe o Jezerniku, Prešernove balade Povodni mož ter sodobne različice Urške Andreja Rozmana – Roze.

Slika 5: Pripovedovalka Milena Haramija (foto: Aljaž Uršej)

Slika 5: Pripovedovalka Milena Haramija (foto: Aljaž Uršej)

Slika 6: Pohodniki tik pod vrhom (foto: Aljaž Uršej)

Slika 6: Pohodniki tik pod vrhom (foto: Aljaž Uršej)

Na vrhu gore je sledil bogat kulturni program, ki ga je vodila Janja Širnik. Nastopili so moški pevski zbor Vres, pevka Adrijana Kamnik, glasbenik Miran Vavče in recitator Jože Prednik. Omenjeni so s svojo prisotnostjo dogajanju dodali globino in srčnost. Občinstvo so nagovorili tudi ključni akterji projekta – direktor Koroške osrednje knjižnice Aljaž Verhovnik, predsednik PD Prevalje Stanko Robin ter mag. Romana Lesjak v imenu županov Mežiške doline.

Vrhunec dogodka je bil slavnostni prerez traku, s katerim so simbolično odprli pot bralni kulturi v višave – dobesedno in simbolično.

Slika 7: Kulturno dogajanje (foto: Aljaž Uršej)

Slika 7: Kulturno dogajanje (foto: Aljaž Uršej)

Slika 8: Slavnostni prerez traku. Od leve proti desni: Aljaž Verhovnik, Stanko Robin, mag. Romana Lesjak, Nejc Juvan, dr. Tomaž Rožen (foto: Aljaž Uršej)

Slika 8: Slavnostni prerez traku. Od leve proti desni: Aljaž Verhovnik, Stanko Robin, mag. Romana Lesjak, Nejc Juvan, dr. Tomaž Rožen (foto: Aljaž Uršej)

Slika 9: Kolektiv Koroške osrednje knjižnice dr. Franca sušnika Ravne na Koroškem (foto: Aljaž Uršej)

Slika 9: Kolektiv Koroške osrednje knjižnice dr. Franca sušnika Ravne na Koroškem (foto: Aljaž Uršej)

Projekt Zelena knjiž(n)ica
Odprtje izposojevališča Uršlja gora se vsebinsko in simbolno povezuje s projektom Zelena knjiž(n)ica, ki ga izvaja Koroška osrednja knjižnica. Povezuje bralno kulturo s trajnostno mobilnostjo in spoznavanjem lokalne dediščine. Projekt sledi načelom trajnostnega razvoja in se naslanja na koncept zelene knjižnice – knjižnice kot prostora znanja, skupnosti in spoštovanja do narave. Spodbuja k obisku knjižnic z uporabo javnega prevoza, hoje in kolesarjenja, kjer je to mogoče, in vabi k razmisleku o povezanosti med okoljem, kulturo in bralno pismenostjo.

V ta namen smo pripravili posebno knjižico, osebni dnevnik bralne transverzale. Na zemljevid so vključene vse enote Koroške osrednje knjižnice. Pot se vije po celotni Mežiški dolini, od Raven na Koroškem do Črne na Koroškem, pa vse do Uršlje gore. Z zbirko žigov v knjižici bralne transverzale vabimo obiskovalce, da obiščejo vse enote Koroške osrednje knjižnice po Mežiški dolini in zberejo unikatne žige, s katerimi bodo pridobili pomenljiv naziv promotor trajnostnega branja. Projekt poteka vse leto in je primeren za vse starostne skupine.

Knjižica bralne transverzale je brezplačno dostopna v vseh enotah Koroške osrednje knjižnice na območju Mežiške doline. Poleg tega so na voljo tudi podrobne informacije na spletni strani Koroške osrednje knjižnice. Obiskovalci se lahko seznanijo z namenom in potekom bralne transverzale, vključenimi lokacijami ter navodili za sodelovanje. Spletna stran ponuja jasna navodila o tem, kako pridobiti knjižico, kako zbirati žige in kako se vključiti v aktivnosti, s katerimi projekt spodbuja povezovanje branja, trajnostne mobilnosti in odkrivanja kulturne dediščine Mežiške doline.

Slika 10: Knjižica bralne transverzale Zelena knjž(n)ica (Arhiv Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika)

Slika 10: Knjižica bralne transverzale Zelena knjž(n)ica (Arhiv Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika)

Zaključek
Izposojevališče na Uršlji gori ni zgolj knjižnična enota na visoki nadmorski višini. Je simbol povezovanja narave, kulture in trajnostnega razmišljanja. Projekt izkazuje zavezanost k temu, da je znanje dostopno vsem, tudi na najbolj oddaljenih krajih, in da ima knjiga svoje mesto tudi tam, kjer jo morda najmanj pričakujemo – na gorskem vrhu. Izposojevališče na Uršlji gori je več kot prostor za izposojo knjig. Je simbol vztrajnosti, sodelovanja, vrednot in skrbi za skupno dobro. Je sporočilo, da kultura ne živi le v dvoranah in arhivih, temveč tudi v tišini planinskega doma, med stranmi knjige, ki jo nekdo bere ob sončnem vzhodu. Projekt Zelena knjiž(n)ica nas spodbuja, da znova razmislimo, kje so meje dostopnosti kulture, kako razumemo trajnost in kaj pomeni »biti povezan« – z naravo, z drugimi, z jezikom, z zgodbami. Naj bo nova knjižna enota na Uršlji gori vabilo vsem generacijam, da stopijo na pot – ne le fizično, ampak tudi duhovno in miselno. Kajti knjiga v nahrbtniku ni le teža papirja – je moč ideje, ki jo nosimo s seboj na vse vrhove življenja.

Viri in literatura

Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe. (2023). Uradni list RS, št. 28/23. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV12750

Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. (2003). Uradni list RS, št. 29/03 in 162/22. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2851

Skip to content