Odprta znanost

Združenje EOSC je naznanilo, da Francija organizira pomemben mednarodni dogodek v okviru francoskega predsedovanja Evropski uniji: Evropska konferenca o odprti znanosti v Parizu (OSEC).

Konferenca je potekala v petek, 4. in v soboto, 5. februarja 2022 na Francoski akademiji znanosti v Parizu. Program si lahko ogledate na povezavi, celoten videoprispevek pa bo na voljo naslednji teden.

Združenje evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC – European Open Science Cloud) je bilo ustanovljeno 29. julija 2020 s štirimi ustanovnimi člani in se je od takrat razširilo na več kot 200 članov in opazovalcev. Člani so odgovorni za uresničevanje ciljev, dogovorjenih v “Memorandumu o soglasju“, ki sta ga podpisala Evropska unija in združenje EOSC, da bi oblikovala uradno partnerstvo.

Glavne teme, obravnavane na konferenci, sodijo v okvir preoblikovanja raziskovalnega in inovacijskega ekosistema v Evropi. Posebna pozornost je bila namenjena preglednosti aktualnih zdravstvenih raziskav, potrebni preobrazbi ocenjevanja raziskav, prihodnosti znanstvenega objavljanja ter odpiranju kod in programske opreme, izdelane v znanstvenem kontekstu.

Osrednji del konference je bil namenjen predstavitvi Pariškega poziva k ocenjevanju raziskav. To besedilo je pripravil francoski odbor za odprto znanost po objavi “Unescovega priporočila o odprti znanosti” in po objavi dokumenta Evropske komisije “Na poti k reformi sistema ocenjevanja raziskav: opredelitev obsega“.

Pariški poziv je odziv na sklep Sveta Evropske unije za konkurenčnost, ki je na zasedanju 1. decembra 2020 o “novem evropskem raziskovalnem prostoru poudaril, da ima odprta znanost ključno vlogo pri povečanju vpliva, kakovosti, učinkovitosti, preglednosti in celovitosti raziskav in inovacij ter pri zbliževanju znanosti in družbe”.

Pomembni elementi politike evropskega raziskovalnega prostora na področju odprte znanosti so v priznavanju vseh večjezičnih znanstvenih dosežkov. Po pregledu sistema ocenjevanja raziskav, raziskovalcev in raziskovalnih ustanov, so avtorji Pariškega poziva ugotovili, da ne spodbuja ali dovolj nagrajuje  kakovosti vseh raziskovalnih rezultatov. V ospredju so predvsem kvantiteta in pogostost objav v revijah z visokim faktorjem vpliva. Tovrsten način objavljanj podcenjuje in zmanjšuje vrednost drugih kvalitetnih prispevkov, vse to pa so dejavniki, ki zavirajo raziskovalce pri odprti izmenjavi in sodelovanju.

“Evropska konferenca o odprti znanosti (OSEC) 2022 pod okriljem francoskega predsedstva Sveta Evropske unije:

• priznava, da odprtost izboljšuje kakovost, učinkovitost in vpliv raziskav ter spodbuja skupinsko znanost;
• ponovno potrjuje, da je treba uskladiti to, kar ocenjujemo, s tem, kar cenimo;
• poziva k sistemu ocenjevanja, v katerem se raziskovalni predlogi, raziskovalci, raziskovalne enote in raziskovalne ustanove ocenjujejo na podlagi njihovih notranjih prednosti in vpliva, ne pa na podlagi števila objav in kraja objave, pri čemer se spodbuja kvalitativna presoja, ki jo zagotavljajo kolegi, podprta z odgovorno uporabo kvantitativnih kazalnikov;
• nagrajuje kakovost in različne učinke raziskav;
• zagotavlja, da raziskave izpolnjujejo najvišje standarde etike in integritete;
• ceni raznolikost raziskovalnih dejavnosti in rezultatov, kot so publikacije in predtiski, podatki, metode, programska oprema, koda in patenti, pa tudi njihove družbene učinke in dejavnosti, povezane z usposabljanjem, inovacijami in vključevanjem javnosti;
• uporablja merila in postopke ocenjevanja, ki upoštevajo raznolikost raziskovalnih disciplin;
• ne nagrajuje le rezultatov raziskav, temveč tudi ustrezno izvajanje raziskav, in ceni dobre prakse, zlasti odprte prakse za izmenjavo rezultatov raziskav in metodologij, kadar je to mogoče;
• ceni sodelovalno delo ter interdisciplinarnost in občansko znanost, kadar je to primerno;
• podpira raznolikost profilov raziskovalcev in poklicnih poti;
• poziva k oblikovanju koalicije organizacij za financiranje raziskav, organizacij, ki izvajajo raziskave, in organov za ocenjevanje, ki so pripravljeni in zavezani k reformi sedanjega sistema ocenjevanja raziskav v skladu s skupno dogovorjenimi cilji, načeli in ukrepi (kot so vzajemno učenje, skupna dokumentacija in skupno dogovorjena prizadevanja za spremljanje). Uspeh takšne koalicije bo močno povezan z njeno sposobnostjo predlagati konkretne postopke izvajanja ter z njeno sposobnostjo povezovanja in vključevanja raziskovalcev na vseh ravneh.”

Prvi dan konference je bil namenjen preglednosti zdravstvenih raziskav in psihološkemu vidiku obravnave odprte znanosti. Odprta znanost ima dolgo zgodovino načel in praks, ki vključujejo tudi pristranskost objavljanja in poročanja.

Naslednja obravnavana iztočnica konference je zadevala prihodnost akademskega založništva in akcijski načrt za diamantni odprti dostop, ki se nanaša na znanstvene članke, objavljene brez zaračunavanja stroškov avtorjem. Kot pomemben model za znanstveno objavljanje, diamantni odprt dostop kot nekomercialno založništvo ni bil toliko razširjen, vendar se je to spremenilo po objavi Unescovega priporočila o odprti znanosti.

Udeleženci okrogle mize so v nadaljevanju razpravljali o rezultatih študije “OA Diamond Journals Study. Part 1: Findings“, ki jo je lani naročila organizacija cOAlition S ob finančni podpori Science Europe, da bi pripravila analizo in pregled sodelovalnih, skupnostno usmerjenih revij in platform odprtega dostopa (diamant OA). Glavni cilji študije so bili izdelava analize svetovnega okolja revij in platform OA diamond, ki so ključni del akademskega založništva.
Naslednja konferenčna tema, ki je izzvala veliko komentarjev, je bilo iskanje ravnovesja med deklaracijo DORA, odprto znanostjo in pravičnostjo. Kaj to pomeni oziroma kako zamajati raziskovalni založniški model, da bi zagotovili popoln odprti dostop?

DORA, ki se temu posveča, je “Deklaracija o vrednotenju raziskovalnega dela”, in predstavlja globalno gibanje za kvalitativno vrednotenje znanstvenega dela. Nastala je na podlagi deklaracije v San Franciscu leta 2012. Pri nas je Agencija ARRS leta 2019 podpisala pogodbo o sodelovanju, kot odmik od kvantitativnega vrednotenja.

Raziskovalci so na začetku kariere znanilci sprememb. Zavedajo se potrebe po reformi, vendar nimajo dovolj priložnosti. Napredek na področju odprtega dostopa pa je počasen, hibridni odpori in transformativni sporazumi so še vedno običajni. Kako pristopati k tem težavam je bil namen predstavljene študije o preoblikovalnih sporazumih: »Sklepanje pogodb v dobi publikacij z odprtim dostopom«.

Ta študija se osredotoča na tako imenovane transformativne sporazume, ki so povezani z ekonomijo akademskega založništva. Obravnava razmerja med knjižničnimi konzorciji in akademskimi založniki med leti 2015 in 2020. Z določenimi sporazumi bi se lažje organiziral prehod s tradicionalnega modela naročnine na revije, ki ga pogosto predlagajo tematske skupine ali zbirke, na model odprtega dostopa s prerazporeditvijo sredstev. V ta namen potrebujemo čim več pobud za okrepitev in sprejetje diamantnega modela na institucionalni ravni s podporo agencij za financiranje.

Edini način, kako resnično “sprostiti” znanost in narediti znanstveno komuniciranje odprto, temelji na reformi sistema ocenjevanja. Dokler bo ocenjevanje raziskav (zlasti v disciplinah, ki pritegnejo največ sredstev) temeljilo na številu objav in faktorju vpliva, bodo imeli veliki založniki prednost. Če bodo raziskovalci ponovno prevzeli objavljanje in bomo ocenjevali kakovost publikacije (in ne, kje je bila objavljena), potem “prestiž” ne bo več vprašanje, znanstvene objave se bodo lahko vrnile k viru: raziskovalcem.

Javno smo bili povabljeni, da se pridružimo koaliciji za reformo ocenjevanja raziskav. Podrobne informacije o postopku in poziv k oddaji vlog najdete tukaj.
Evropska komisija poziva organizacije, naj izrazijo zanimanje za sodelovanje v koaliciji za reformo ocenjevanja raziskav. Koalicija bo združevala organizacije, ki financirajo in izvajajo raziskave, nacionalne/regionalne ocenjevalne organe ali agencije, pa tudi združenja, ki so pripravljeni in zavezani k izvajanju reform sedanjega sistema ocenjevanja raziskav.

Do težav se je opredelila Globalna akademija mladih s poročilom “Založniški modeli, ocenjevanje in odprta znanost« o pomembnosti »faktorjev vpliva« pri načinu usposabljanja mladih raziskovalcev in njihovem zaposlovanju. Ugotavljajo, da potrebujemo novo globalno kulturo dialoga, razprave in konstruktivne kritike. Konkretne metrike so le del problema. Razmisliti moramo tudi o drugih virih za štetje nepristranskih in bolj vključujočih podatkov.
»Omenjena je bila pravičnost, toda kako si lahko institucije v državah z nizkimi dohodki privoščijo naročnino na revije, katerih cena znaša več tisoč dolarjev letno? Zakaj bi se morale vlade, raziskovalni sveti in univerze (ali konzorciji, ki jih zastopajo) pogajati s komercialnimi založniki, zlasti če nekateri med njimi iz leta v leto poročajo o več kot 30-odstotnem dobičku? Ali ni načrt S načrt za ohranitev nadzora, ki ga imajo te založbe nad razširjanjem znanja, ki so ga ustvarili raziskovalci (pogosto z javnimi sredstvi) ter za zagotavljanje njihovih prihodkov in dobičkov?« dr. Ana Slavec

V soboto so bili v ospredju podatki, predvsem njihov pomen za ocenjevanje raziskav v svetu. Del pozornosti je bil namenjen težavam pri ocenjevanju raziskav na področju humanistike in družboslovja (HSS).

Kaj pridobimo s tem, da je Organizacija Open Research Europe (ORE) prejela pečat DOAJ, ki se podeljuje revijam z najboljšo prakso na področju objavljanja odprtega dostopa? Open Research Europe je založniška platforma z odprtim dostopom za objavo raziskav, ki izhajajo iz financiranja programov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa na vseh področjih. Na ta način olajšuje izpolnjevanje pogojev odprtega dostopa, ki jih določajo njihova finančna sredstva, raziskovalcem pa ponuja mesto za objavo, ki omogoča odprto in konstruktivno razpravo o raziskavah.

Ta nagrada je bila sprožilec razmišljanja o omogočanju objav, ki bi bile odprte tudi za druge države. Odprta znanost pomeni vrnitev znanosti raziskovalcem. Vendar, kako se izogniti novim “plenilskim” odnosom znanstvenih založnikov, ki so zdaj lastniki raziskav?

Iz pogostih vprašanj in odgovorov ORE izhajajo pomisleki glede indeksiranja člankov, ki so uspešno prestali strokovno recenzijo in bodo indeksirani v bibliografskih bazah podatkov. O indeksiranju potekajo številne razprave. Ali se zavedamo, kako so revije indeksirane, ali obstaja pregleden način za preverjanje tega?”

Tukaj se izrazi poslanstvo European Research Council (ERC), da s konkurenčnim financiranjem spodbuja najkakovostnejše raziskave v Evropi in na podlagi znanstvene odličnosti podpira raziskave, ki jih vodijo raziskovalci na vseh področjih. ERC dopolnjuje druge dejavnosti financiranja v Evropi, kot so dejavnosti nacionalnih agencij za financiranje raziskav in je vodilni sestavni del programa Obzorje Evropa, okvirnega programa Evropske unije za raziskave za obdobje 2021-2027.

ERC je res zlati standard “odličnosti” na področju raziskav in ima ključno vlogo, saj ocenjuje posamezne raziskovalce. Da pa bi lahko začeli govoriti o subvencioniranju, je potrebno dokazati, da ste odprti znanstvenik, ki vse svoje raziskave kaže transparentno, ponovljivo in ima sam vpliv, ne pa da gre za vpliv revije. ERC kot zlati standard za medsebojno ocenjevanje kvalitativnih raziskav, ravni nadzora in časovne obveznosti ni razširil na celoten raziskovalni ekosistem. Prav tako ne bi bilo smiselno, če bi se ocenjevanje izvajalo na enak način v vseh kontekstih.

Sistem ocenjevanja ERC na podlagi ključnih besed še vedno izključuje nekatera raziskovalna področja, zato mnogi raziskovalci, ki zaprosijo za nepovratna sredstva, zlasti če predložijo interdisciplinarne projekte, izpadejo. To je težava, ki jo mora ERC po 15 letih obstoja rešiti zdaj, da ne bi zamudil prebojnih, inovativnih idej.

V EU je 1,89 milijona raziskovalcev, njihovo število pa narašča (Eurostat). Da bi se odmaknili od ozkega osredotočanja na faktorje vpliva in članke v revijah, ocenjevalci potrebujejo kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih informacij za podporo ocenjevanju na podlagi širokega spektra dejavnosti, praks in učinkov odprte znanosti. Ali bi morala Evropa vlagati v ocenjevalno infrastrukturo, ki povezuje globalne, nacionalne in lokalne informacijske sisteme, da bi omogočila bolj raznolike in odgovorne ocene? Ali je odprta znanost dovolj odprta tudi za druge akterje, ne le za akademije na univerzah? Ali se povezuje s civilno družbo? Ali ERC obravnava Odprto znanost z vidika njenega (potencialnega) vpliva na interdisciplinarnost? Kako bo odprta znanost ohranila raznolikost (publikacij, podatkov) in kakovost znanosti? Kako naj se v primeru raznolikega in prilagodljivega sistema ocenjevanja spopademo z razdrobljenostjo in mobilnostjo raziskovalcev?

Težava OpenAIRE, Crossref, DOAJ in drugih odprtih podatkovnih zbirk je, da vključujejo tudi plenilske revije in morda niso dobro kurirane s strani moderatorjev. “Transformativno založništvo” je komercialne narave, zato z njim ne bi smeli imeti nič skupnega. V Evropi moramo zato razviti medsebojno povezano infrastrukturo za ocenjevanje. Vprašanja trajnostnega razvoja je treba povezati tudi z ocenjevanjem raziskav, pri čemer je treba upoštevati tudi, koliko raziskovalci/publikacije stanejo davkoplačevalce.

To je namen Programa odprte znanosti EUA 2025, njihova »The EUA Open Science Agenda 2025« opredeljuje prednostne naloge združenja na tem področju ter opisuje trenutni kontekst, izzive in razvoj, predviden za prihodnja leta. Poleg tega opisuje ukrepe, ki jih bo združenje EUA sprejelo za dodatno spodbujanje te agende. Raziskovalci se bodo morali po prehodnem obdobju bolj kot na število objav osredotočili na kakovost in natančnost svojih rezultatov. S tem prehodom na fazo izvedbe se strinja DORA, lahko si ogledate potek dela.

Ali lahko Evropa “zaklene” večjo odprtost znanstvenega komuniciranja, ki smo ji bili priča med pandemijo? Lahko združimo ORCID, OpenCitations, DBLP in druge bibliografske podatkovne zbirke pod licenco CC0 ter jih redno uporabljamo za napajanje grafa znanja RDF?

Moderatorji bibliografskih baz podatkov, tudi pod licenco CC0, bodo morali preveriti revije, ki jih indeksirajo, da bi zagotovili trajnost kakovosti raziskav. To se v OpenAIRE in Crossrefu žal ne dogaja. Bibliografske podatkovne zbirke lahko zagotavljajo storitve, v okviru katerih lahko znanstveniki poročajo o plenilskem vedenju založnikov. Prav tako obstaja več metod za samodejno ocenjevanje kakovosti.

Pomanjkanje informacij v podporo priznavanju in nagrajevanju odprte znanosti je obravnavano tudi v tem poročilu »Making FAIReR Assessments Possible«. Poročilo obravnava raziskave in procese soustvarjanja ter zagovarja oblikovanje akademskih ocen FAIReR. Takšne ocene temeljijo na smernicah FAIR za upravljanje podatkov in politikah za odgovorno ocenjevanje raziskav (FAIReR = FAIR + Responsible). Ocene FAIReR še posebej poudarjajo raznolikost, skupnosti in dialog.

Delovni dan se je zaključil z ugotovitvami, da potrebujemo meta raziskave za odprto znanost in na dokazih temelječe spremembe mehanizmov za ocenjevanje raziskav ter znanstveno komuniciranje, ki ne temelji na “papirjih” v “brezpapirni” dobi.

Poročilo EOSC SIRS 2020 pa je pokazalo, da bi moral biti koncept »odprta koda« v središču strategij za razvoj digitalnih spretnosti in izobraževanja na področju digitalizacije po vsej Evropi.

Založniki vseh vrst lahko podpirajo premik raziskovalne prakse k odprti znanosti, vendar so za to potrebne naložbe, ki so lahko za nekatere zahtevne. V zvezi z raziskovalnimi podatki smo naredili velik korak naprej, npr. pri oblikovanju politik na ravni revije, sodelovanju med skupinami zainteresiranih strani pri oblikovanju najboljših praks. Ali izkušnje z raziskovalnimi podatki ponujajo načrt, kaj lahko dosežemo v zvezi s pospeševanjem izmenjave »kod«?
Dvodnevno srečanje je pustilo nekaj odprtih vprašanj, ki po naravi sodijo k odprti znanosti.