Knjižničarske novice

novice in strokovne informacije za knjižnjičarje

Odprimo skrito znanje: povzetek zaključenega mednarodnega projekta EODOPEN

Odprimo skrito znanje: povzetek zaključenega mednarodnega projekta EODOPEN
16. 12. 2024
Andreja Hari
Narodna in univerzitetna knjižnica
Arhiv Univerzitetne knjižnice Tartu

31. oktobra 2024 se je uradno zaključil mednarodni projekt EODOPEN (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta), ki je potekal od 1. novembra 2019.

Pri projektu je sodelovalo 15 projektnih partnerjev iz 11 evropskih držav. Projekt je financirala Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, EACEA 34/2018, njegov nosilec in koordinator je bila Univerza v Innsbrucku (Avstrija).

Projekt EODOPEN se je osredotočal predvsem na digitalizacijo sodobnejših publikacij. Glavni cilj je bil ustvariti 15.000 enot digitalno dostopnih publikacij iz 20. in 21. stoletja, kar predstavlja okvirno 1.000 del na posameznega partnerja. Digitalizirali smo gradivo, ki ga knjižnice doslej v veliki meri še niso digitalizirale, saj je šlo večinoma za avtorsko zaščitena dela. Poleg tega smo si prizadevali razširiti najboljše prakse za pridobivanje avtorskih pravic ter spodbujati razpravo o tem, kako izboljšati postopke razreševanja avtorskopravnih vprašanj, uporabo izjem, kolektivno upravljanje pravic itd.

Drugi pomemben cilj projekta je bil doseči več kot milijon evropskih uporabnikov, s poudarkom na mladih in osebah s posebnimi potrebami. Ta cilj smo poskušali uresničiti z različnimi promocijskimi dejavnostmi in raziskavami na področju dostavnih formatov digitaliziranih vsebin. Ustvarjali smo dialoge z uporabniki, organizacijami in strokovno javnostjo, kjer so imeli uporabniki možnost podajanja predlogov za digitalizacijo prek posebej oblikovanega obrazca.

Projekt je naslovil tudi dva ključna problema: prvo, da so digitalizirane publikacije pogosto dostopne v PDF formatu, ki ni prijazen za uporabo na mobilnih napravah; in drugo, da ti formati običajno niso prilagojeni potrebam slepih in slabovidnih uporabnikov. Za reševanje teh izzivov smo pripravili smernice in izobraževalne vsebine za oblikovanje alternativnih dostopnih formatov.

Med ključne naloge projekta je sodila tudi priprava skupnega portala, kjer bodo zbrana vsa digitalizirana dela projektnih partnerjev, kar bo prispevalo k večji dostopnosti in uporabi teh gradiv v prihodnje.

Za doseganje zastavljenih ciljev, je projekt EODOPEN obsegal sedem delovnih skupin:
WG1: Projektno upravljanje
WG2: Upravljanje diseminacije in promocijskih aktivnosti
WG3: Evalvacija projekta
WG4: Dostavne oblike digitaliziranega gradiva za posebne namene
WG5: Avtorske pravice
WG6: Razvoj orodja za dokumentiranje razreševanja avtorskih pravic
WG7: Skupni portal

V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) smo pri projektu aktivno sodelovali pri vseh dejavnostih za doseganje zastavljenih ciljev, hkrati pa smo vodili četrto delovno skupino (WG4): Dostavne oblike digitaliziranega gradiva za posebne namene. V nadaljevanju povzemamo glavne aktivnosti, pri čemer so podrobnejši podatki dostopni tudi na NUK-ovi spletni strani, posvečeni projektu.

1 Vodenje delovne skupine in alternativni format
NUK je prevzel vodilno vlogo v delovni skupini Dostavne oblike digitaliziranega gradiva za posebne namene, katere cilji so vključevali:

  • Raziskave o tem, kako širši javnosti omogočiti dostop do digitaliziranih del, ki so pogosto omejena na PDF format. Osredotočali smo se na prilagoditev digitalnih objektov za uporabnike mobilnih naprav in osebam s slepoto ali slabovidnostjo.
  • Pripravo smernic in priporočil za izboljšanje dostopnosti.
  • Izobraževanje knjižničarjev in kulturnih delavcev o produkciji alternativnih dostavnih formatov. Namen je bil razviti spretnosti in kompetence, potrebne za ustvarjanje dostopnih formatov.

Izvedena je bila raziskava na področju postopkov digitalizacije pri projektnih partnerjih, in sicer z uporabo anketnega vprašalnika. Poleg tega smo izvedli raziskavo o uporabnikih mobilnih naprav ter oseb s slepoto ali slabovidnostjo pri rabi e-knjig, pri tem smo dva vprašalnika prevedli v vse jezike projektnih partnerjev.

Opravili smo raziskavo datotečnih formatov za digitalizacijo. V tem okviru so vsi projektni partnerji uporabili isti vzorec skeniranih strani v postopkih digitalizacije in primerjali rezultate avtomatiziranih postopkov z rezultati postopkov, ki so vključevali ročne popravke. Nadaljnja raziskava, ki je nadgrajevala prejšnjo, se je osredotočala na pretvorbo datotečnih formatov. Pri tem smo tesitrali različna orodja za pretvorbo formatov. Poleg tega smo v NUK-u izvedli manjšo raziskavo optične prepoznave sodobnega rokopisnega gradiva s pomočjo orodja Transkribus.

Na podlagi vseh omenjenih raziskav smo pripravili smernice in različna tehnična poročila, ki so na voljo javnosti:

Na področju priprave izobraževalnih vsebin smo pripravili obsežno gradivo, ki se primerno za individualno ali skupinsko uporabo. Priročnik Compiling training material for delivery formats and training library staff vključuje pet izobraževalnih modulov. V uvodu vsakega modula so predstavljeni cilji, kratka vsebina in navodila za izvajanje izobraževanj. Poleg teoretične vsebine modula so vključeni tudi primeri ter dodatni viri in literatura. Za vsak modul smo pripravili tudi ocenjevalni vprašalnik, ki je namenjen preverjanju znanja tako izobraževalcem kot udeležencem. Spodaj so na kratko predstavljene ključne vsebine posameznih modulov.

I. Dostopnost in digitalno branje:

  • Dostopnost in potrebe uporabnikov glede digitalnih objektov
  • Težave pri branju
  • Kaj je podporna tehnologija?
  • Mobilne naprave
  • Standardi dostopnosti

II. Avtorske pravice:

  • Evropska zakonodaja, relevantna za povečanje digitalne dostopnosti v knjižnicah
  • Marakeška pogodba in zakonodaja Evropske unije

III. Digitalizacija in dostavni formati:

  • Digitalizacija v knjižnicah
  • Formati in dostopnost
  • Pretvorba datotečnih formatov

IV. Ustvarjanje dostopnih dokumentov:

  • Osnovna dostopnost Wordovih datotek (npr. čiščenje OCR, pisave, kontrasti, označevanje naslovov, opisi slik ipd.)
  • Napredna dostopnost Wordovih datotek (npr. preglednice, hiperpovezave, matematika, sprotne in končne opombe ipd.)
  • Predloge
  • Microsoftov preverjevalnik dostopnosti

V. Ustvarjanje dostopih ePub in HTML formatov

  • Kaj potrebujemo pred uporabo orodja WordToEpub?
  • Nastavitve WordToEpub pred pretvorbo prve knjige
  • Pretvorba knjige v EPUB format
  • Urejanje EPUB datoteke v Sigilu
  • Preverjanje dostopnosti
  • Pretvorba knjige v HTML format

V okviru vodenja delovne skupine smo v NUK že kmalu na začetku projekta predlagali, da se digitalizirano gradivo testno prilagodi tudi v druge formate, ki bi bili dostopnejši uporabnikom mobilnih naprav ter osebam s slepoto ali slabovidnostjo (Slika 1). Leta 2021 smo začeli prilagajati digitalizirana dela v datotečni format ePub in pri tem posebno pozornost namenili dostopnosti za vse uporabnike. Prilagajanje je temeljilo na založniških praksah, smernicah in Web Content Accessibility Guidelines (WCAG).

Pri prilagajanju smo izvajali nadzor nad optično prepoznavo znakov (OCR), ki je nastalo med digitalizacijo, vpeljali sloge oblikovanja, uredili strukturo celotne e-knjige, vključili strani izvirne tiskane izdaje in dodali nadomestna besedila za slikovne elemente. Ta faza prilagajanja gradiva je bila časovno najzahtevnejša, saj so številni postopki zahtevali ročno izvedbo. Nadaljnja izdelava publikacije v formatu ePub je bila bistveno hitrejša in izvedena s programom WordToEpub, ki ga razvija združenje DAISY. Končno testiranje dostopnosti je prav tako potekalo hitro, če so bile smernice dostopnosti upoštevane že v začetnih fazah.

V okviru projekta EODOPEN smo na ta način ustvarili testno zbirko 25 prilagojenih digitaliziranih del v formatu ePub, ki so dostopna prek Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si). Pri prilagajanju smo upoštevali tudi avtorskopravno zakonodajo, saj smo za dela pridobili ustrezna dovoljenja imetnikov pravic.

Slika 1: Primer branja prilagojene publikacije v aplikaciji Thorium Reader z različnimi prilagoditvami pisave, barve ozadja in razmikov (zaslonska slika)

Slika 1: Primer branja prilagojene publikacije v aplikaciji Thorium Reader z različnimi prilagoditvami pisave, barve ozadja in razmikov (zaslonska slika)

2 Diseminacija in promocijske aktivnosti
Za razširjanje dejavnosti in rezultatov projekta, pridobivanja predlogov za digitalizacijo in informiranje javnosti so bili uporabljeni različni promocijski kanali: projektna spletna stran, projektna Facebook in Flickr profila, NUK-ova spletna stran, Facebook in Instagram profila, množično obveščanje preko novičnikov, portal Knjižničarske novice, reviji Šolska knjižnica in Knjižnica, tuje znanstvene revije, udeležba in organizacija seminarjev, izobraževanj, predstavitve na Novostih v knjižničarstvu, izdelava promocijskih materialov itd. Skupno je bilo izvedenih več kot 400 različnih aktivnosti, od tega smo bili najbolj aktivni preko družbenih omrežij. Ocenjujemo, da smo s promocijskimi aktivnostmi dosegli več kot 176.000 posameznikov.

Naj izpostavimo nekaj najpomembnejših aktivnosti:

3 Digitalizacija in razreševanje avtorskih pravic
Projektni sklop posvečen digitalizaciji v NUK-u je zajemal vse od prejemanja predlogov, razreševanja avtorskih pravic, do same digitalizacije in objave del 20. in 21. stoletja na portalu dLib.si. Načrt je bil digitalizirati 1.000 enot, kar smo močno presegli, saj smo digitalizirali 1.499 enot oziroma 182.394 strani. Tudi časovne okvirje smo uspešno zajeli: iz obdobja 1900–1925 je bilo digitaliziranih 174 enot, iz 1926–1950 360 enot, iz 1951–1975 313 enot, iz 1976–2000 419 enot in iz obdobja 2001–2024 233 enot. Glede na vrsto gradiva je bilo največ digitaliziranih knjig (944 enot), sledilo je časopisje in članki (487 enot) ter znanstveno časopisje in članki (68 enot). Pri tem smo si prizadevali za prost dostop prek dLib.si, kar nam je uspelo v 99,5 % primerov.

Kot že omenjeno, je bilo v sklopu digitalizacije ključno tudi razreševanje avtorskih pravic, saj dela iz 20. in 21. stoletja večinoma sodijo pod avtorskopravno zaščito, čeprav je nekaj del iz tega obdobja že v javni domeni (preteklo je 70 let od smrti zadnjega avtorja). Raziskovanje tega področja je bilo zelo zanimivo in novo, saj doslej nismo pogosto sami naslavljali imetnikov avtorskih pravic za potrebe digitalizacije ali raziskovali, kdo ima pravico do upravljanja s njimi. Pri identifikaciji imetnikov avtorskih pravic in vzpostavljanju stikov smo sodelovali ne le z avtorji, temveč tudi z dediči, sorodniki, založniki, različnimi organizacijami, okrajnimi sodišči, arhivi ipd. Posamezni primeri so zahtevali veliko časa za razreševanje, včasih tudi več mesecev, da smo našli ustrezno osebo. V sklopu razreševanja avtorskih pravic smo uspešno podpisali 1.464 dogovorov, pri čimer je bilo za eno delo največ sklenjenih kar 23 dogovorov. Najdaljši čas, potreben za podpis dogovora z obeh strani (NUK in imetnik pravic), je bil 196 dni, povprečni čas pa približno 18 dni.

Naj izpostavimo tudi nekaj anoniminiziranih izjav imetnikov avtorskih pravic (Slika 2), s katerimi smo sodelovali, saj te izjave dobro odražajo uspešnost projekta.

»Zahvaljujem se vam za vaše delo. Prepričana, sem, da bi bil tudi stari oče vesel, da bodo navedene publikacije v digitalni obliki na voljo za nadaljnje raziskave.«

»Hvala za digitalizacijo, številnim boste pomagali, saj imam še številne bralce (starši, učitelji), ki želijo moja pisana dela.«

»Zahvaljujem se Vam za opravljeno delo. Presrečna sem, da ste opravili tako pomembno nalogo.«

»Veseli, preseneča me Vaš klic, glas Hvala! Najlepša hvala za trud in potrpljenje, da ste me odkrili, našli ob iskanju za dogovor … Pojavila se je moja radovednost … Vprašanja … Zakaj? Sedaj … Kdo je pobudnik …? itd. Prijazno, potrpežljivo ste odgovarjali … tolmačili, pojasnjevali, sporočili smoter cilja … Hvala za razlago, nasvete in navodila ob dogovarjanju za avtorske pravice … /…/ Zahvala za vse … uspešno delo in lep dan!«

Slika 2: Zbrana nekatera pisma, prejeta ob dogovarjanju za prenos avtorskih pravic. (foto: Andreja Hari)

Slika 2: Zbrana nekatera pisma, prejeta ob dogovarjanju za prenos avtorskih pravic (foto: Andreja Hari)

Med trajanjem projekta je v veljavo stopila DSM direktiva o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki je prinesla spremembe v slovenski Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Za naše delo je bila posebej pomembna uvedba izjeme dovoljene uporabe del izven pravnega prometa (t. i. razprodana dela), ki smo jo začeli uvajati v lanskem letu. Izjema, opredeljena v članih 50.e, 50.f in 50.g ZASP-a, dovoljuje uporabo del (vključno z digitalizacijo), ki so še vedno zaščitena z avtorskimi pravicami, javno dostopnim arhivom, knjižnicam, muzejem, ustanovam filmske ali avdio dediščine ter javnim RTV organizacijam. To je možno pod pogojem, da so bila izvedena razumna prizadevanja preverjanja, ali je delo dostopno javnosti prek običajnih trgovinskih kanalov. Za uveljavljanje te izjeme je treba metapodatke o gradivu za šest mesecev posredovati na EUIPO portal del izven pravnega prometa. Na tem portalu imajo imetniki avtorskih pravic možnost prepovedati uporabo izjeme. Po preteku šestmesečnega obdobja lahko dela prosto objavimo na portalu dLib.si, a še vedno dopuščamo možnost imetnikom pravic, da se obrnejo na nas in zahtevajo omejitev dostopa (Slika 3). Hkrati lahko do tovrstnih del dostopamo izključno v državi članici, kjer ima ustanova svoj sedež, zato so dela izven pravnega prometa na portalu dLib.si trenutno dostopna izključno iz slovenskih IP-naslovov. V okviru projekta smo digitalizirali 114 enot, za katere velja omenjena izjema. Poleg tega smo za 1.041 enot uspešno razrešili avtorske pravice z imetniki pravic in 344 enot je bilo razvrščenih v sklop javne domene.

Slika 3: Primer dela izven pravnega prometa, objavljenega na portalu dLib.si, ki smo ga digitalizirali v okviru projekta EODOPEN. Prikazane so posebnosti tovrstnih zapisov (zaslonska slika)

Slika 3: Primer dela izven pravnega prometa, objavljenega na portalu dLib.si, ki smo ga digitalizirali v okviru projekta EODOPEN. Prikazane so posebnosti tovrstnih zapisov (zaslonska slika)

4 Skupni EODOPEN portal
Zadnji zanimiv sklop, ki vam ga želimo predstaviti je skupni EODOPEN portal, ki združuje vso digitalizirano gradivo vseh projektnih partnerjev. Portal je na voljo v vseh jezikih partnerjev in omogoča iskanje po vseh zbirkah partnerjev hkrati ali pregledovanje posameznih zbirk, na primer zbirke Nacionalne knjižnice Portugalske.

Pri pregledovanju digitaliziranega gradiva prihaja do razlik, saj projektni partnerji nimamo enotnih smernic za digitalizacijo. Nekateri partnerji objavljajo gradivo v formatu PDF, drugi kot slike posameznih strani. Zaradi tega se lahko način pregledovanja zbirk razlikuje.

Pri prikazu gradiva so stranski gumbi večinoma poenoteni: na levi strani je navigacija po gradivu ter možnosti prenosa in tiska vsebin, pod gradivom so gumbi za prilagajanje pogleda in izgleda gradiva, na desni strani pa so gumbi za deljenje, citiranje, shranjevanje med priljubljene ter prikaz metapodatki o gradivu (Slika 4 in Slika 5).

Slika 4: Primer slovenskega gradiva in prikaza vseh gumbov za ravnanje z gradivom. (zaslonska slika)

Slika 4: Primer slovenskega gradiva in prikaza vseh gumbov za ravnanje z gradivom. (zaslonska slika)

Slika 5: Primer gradiva Nacionalne knjižnice Estonije in prikaza vseh gumbov za ravnanje z gradivom (zaslonska slika)

Slika 5: Primer gradiva Nacionalne knjižnice Estonije in prikaza vseh gumbov za ravnanje z gradivom (zaslonska slika)

Naj izpostavimo zanimivo novost, ki jo omogoča portal. Gre za napredne funkcije, ki so uporabnikom dostopne ob vpisu v portal, kar naredijo z uporabo Google profila. Po vpisu so na voljo naslednje funkcije za celotno stran ali odsek strani (Slika 6):

  • prevajanje v izbrani jezik,
  • priprava povzetka v izbranem jeziku,
  • glasno branje v izbranem jeziku.

Delovanje teh funkcij je seveda pogojeno z OCR kakovostjo, strukture strani in drugimi tehničnimi vidiki. Pri testiranju funkcij za slovenski jezik smo ugotovili, da delujejo bolje, kot smo pričakovali.

Slika 6: Prikaz lokacije naprednih funkcij po izvedenem vpisu v portal (zaslonska slika)

Slika 6: Prikaz lokacije naprednih funkcij po izvedenem vpisu v portal (zaslonska slika)

V spodnjem videoposnetku je predstavljen skupni portal projekta EODOPEN. Prikazano je glasno branje slovenskega besedila v slovenščini in angleščini ter glasno branje odseka nemškega besedila v nemščini, slovenščini in angleščini.

Zaključek
Uspešna izvedba projekta nam je omogočila, da smo odprli dostop do znanja in kulture, ki je bilo pred tem sodobnemu uporabniku manj dostopno ali zaradi narave gradiva celo popolnoma nedostopno. Pridobili smo mnoga nova znanja, ki jih bomo lahko uporabili pri prihodnjem delu in razvoju, z namenom, da našim uporabnikom omogočimo širši dostop do gradiva, predvsem tistega, ki je še avtorskopravno zaščiteno. Obenem si prizadevamo, da bi bilo gradivo v prihodnje prilagojeno tudi za lažjo uporabo oseb s posebnimi potrebami.

Ob tej priložnosti bi se želeli še enkrat zahvaliti vsem sodelavcem v NUK-u in ostalim sodelujočim, ki so na nacionalni in mednarodni ravni prispevali k uspešni izvedbi projekta. Še posebej se želimo zahvaliti Evropski komisiji in NUK za sofinanciranje.

Za vse obravnavane vsebine vas vabimo, da si ogledate vizualizacijo podatkov v obliki infografike.


EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je bil projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so bile: Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je bila približno 4 milijone evrov. Trajanje projekta: 1. november 2019–31. oktober 2024.

Skip to content