Odgovor na očitke o domnevno vprašljivem razvrščanju književnosti oz. del o književnikih v Splošnem geslovniku COBISS.SI

Članek je odgovor na pomisleke, ki so jih v članku z naslovom »Vprašljiva veljavnost razvrščanja del o književnikih in književnicah v Splošnem geslovniku COBISS.SI«, objavljenem v Knjižničarskih novicah (28. september 2021), zapisali prof. dr. Alenka Šauperl, izr. prof. dr. Andrej Blatnik, Ravel Kodrič in Ksenija Majovski. Po mnenju teh avtorjev bi moralo razvrščanje književnosti v skladu s slovensko literarno teorijo temeljiti na jeziku in ne (tudi) na državi, kakor je to narejeno v SGC. Argumentacija avtorjev temelji v veliki meri na neupoštevanju konteksta, v katerega so umeščene domnevno sporne predmetne oznake SGC, ter na pomanjkljivem in pogosto napačnem tolmačenju geslovnikov LCSH, RAMEAU in Sears, na podlagi katerega izvajajo sodbe in predlagajo rešitve. Članek vsebuje tudi obširnejša pojasnila glede razvrščanja književnosti, kakor so jo po zgledu LCSH in RAMEAU zasnovali uredniki geslovnika SGC.

Uvod
V Knjižničarskih novicah je bil 28. septembra 2021 objavljen članek z naslovom »Vprašljiva veljavnost razvrščanja del o književnikih in književnicah v Splošnem geslovniku COBISS.SI«, pod katerega so se podpisali prof. dr. Alenka Šauperl, izr. prof. dr. Andrej Blatnik, Ravel Kodrič in Ksenija Majovski. Avtorje je k pisanju članka spodbudila zaskrbljenost zaradi »za slovenske razmere nenavadne odločitve«, sprejete v Splošnem geslovniku COBISS.SI (SGC), o predmetnem označevanju in s tem razvrščanju literarnih ustvarjalcev glede na jezik in/ali državo. Tak način razvrščanja, ki je v SGC povzet po geslovniku Kongresne knjižnice (LCSH) oz. geslovniku Francoske nacionalne knjižnice RAMEAU, po mnenju avtorjev naj ne bi bil v skladu s slovensko literarno teorijo, ki »opredeljuje književnost pri nas po jeziku in ne po državi, v kateri ustvarjalec deluje ali živi«. Predmetne oznake SGC, kot so Slovensko pišoči italijanski književniki, Italijansko pišoči slovenski književniki ali Slovensko pišoči argentinski književniki (oz. njim ustrezajoče predmetne oznake za književnost, kot so Italijanska književnost v slovenščini, Slovenska književnost v italijanščini ali Argentinska književnost v slovenščini) so zatorej po mnenju avtorjev neprimerne za slovenski jezikovni prostor, saj ne temeljijo na izrazih, »ki so v tem prostoru uveljavljeni, izhajajo iz slovenske jezikovne in kulturne tradicije ter jih ta prostor razume in sprejema.« Tovrstne predmetne oznake naj bi bile rezultat »neposrednega prevajanja geslovnikov iz enega v drugi jezik« brez ustreznega sodelovanja »treh strokovnih področij: prevajalstva, bibliotekarstva in matičnega strokovnega področja«. Prej navedeni mnenji je v zaključku članka možno razumeti ne le kot kritiko razvrščanja književnikov oz. književnosti, kot je zasnovano v SGC, temveč tudi kot kritiko celotnega geslovnika, ki lahko v praksi ostane »neuporabljen in neuporaben«, vendar za slednje v članku niso podane nikakršne posebne utemeljitve. Namesto tega avtorji zaključijo članek s čudenjem, zakaj je z vidika normativne kontrole prezrt Splošni slovenski geslovnik Narodne in univerzitetne knjižnice, kar pa z vsebino njihovega članka, ki se ukvarja z razvrščanjem književnikov oz. književnosti, nima nobene povezave. So na ta način želeli povedati, da je z vidika normativne kontrole po njihovem mnenju Nukov geslovnik na splošno primernejši od SGC za rabo pri predmetnem označevanju v sistemu COBISS.SI!?

V pričujočem članku ne oporekamo opredelitvam književnosti, uveljavljenim v slovenski literarni teoriji, želimo pa pokazati na smiselnost podrobnejše delitve književnosti, kot jo za potrebe predmetnega označevanja poznata geslovnika LCSH in RAMEAU, saj tej delitvi sledi tudi SGC.

V članku želimo tudi opozoriti na razne pomanjkljivosti in druge netočnosti v argumentaciji štirih avtorjev, kot sta neupoštevanje širšega konteksta, v katerega so umeščene obravnavane predmetne oznake SGC, ali pa pogosto napačno tolmačenje predmetnih oznak LCSH ali RAMEAU. Bralca, ki te tematike ne pozna ali pa je ne pozna dovolj dobro, lahko takšna argumentacija zavaja, še zlasti če avtorji iz nje izpeljujejo svoje sodbe in zaključke oz. predlagajo temu ustrezne rešitve.

V nadaljevanju se želimo osredotočiti le na tista mesta v članku, ki so netočna, napačna ali kako drugače strokovno vprašljiva in jih je treba ovreči ali dodatno pojasniti ali bi jih avtorji članka v svoji argumentaciji morali upoštevati, pa jih niso.

O neposrednem prevajanju geslovnikov kot tveganem in občutljivem početju
Začetki geslovnika SGC segajo v leto 2000. Ena od ključnih odločitev, sprejeta v zgodnji fazi razvoja SGC – sprejeli so jo IZUM in v projektu sodelujoči Osrednji specializirani informacijskimi centri – je bila, do bo razvoj geslovnika temeljil na LCSH, kar zadeva osnovna načela (z izjemo predhodne koordinacije, ki jo je v SGC nadomestila naknadna koordinacija), odnose med predmetnimi oznakami in njihovo uporabo pri predmetnem označevanju. (Kardoš in Zalokar, 2000; Zalokar, 2002; 2004; 2006) Ali povedano drugače: LCSH je model, po katerem nastaja SGC. Nekoliko kasneje se je temu pridružil tudi francoski geslovnik RAMEAU, kot še posebno dragocen model. Za to obstajata vsaj dva razloga: glede načel, strukture odnosov itd. temelji na LCSH, obenem pa odslikava evropski kontekst. RAMEAU razen tega odlikuje tudi večja sistematičnost ter bolj premišljena, enotna in dosledna izpeljava posameznih rešitev, kot je to v LCSH. Omeniti velja tudi geslovnik Sears List of Subject Headings (Sears), ki smo ga v zgodnji fazi prevedli v slovenščino. Sears je zaradi svoje majhnosti ter dejstva, da temelji na LCSH, služil le kot osnova za začetno normativno bazo podatkov SGC (zapisi Sears so bili namreč v formatu MARC), pozneje pa praktično ni imel več nobene posebne vloge pri razvoju SGC. Zapisi, ki smo jih dobili s prevodom Sears, so bili kasneje pri redakciji tako ali drugače preoblikovani, veliko pa jih je bilo tudi brisanih, saj za SGC niso bili več primerni.

Zgledovanje po modelih LCSH in RAMEAU še zdaleč ne pomeni neposrednega prevajanja, kakor bi morda lahko sklepali po površni primerjavi SGC z obema vzorčnima geslovnikoma. Tako kot se RAMEAU v najrazličnejših pogledih bolj ali manj razlikuje od LCSH, se od obeh geslovnikov razlikuje tudi SGC. Zgledovanje po dveh modelih, ki se v posameznostih marsikje ne ujemata, že samo po sebi vodi v iskanje rešitev, ki nimajo nič skupnega z neposrednim prevajanjem, temveč so stvar tehtne uredniške odločitve. Očiten primer, kjer neposredno prevajanje ni možno, je oblikovanje nabora neizbranih izrazov (sopomenk, nepravih sopomenk ipd.), ki v različnih jezikih niso nujno enaki. Do odstopanj od obeh modelov lahko prihaja tudi pri izbiri izrazov (tako pomensko kot oblikovno), ki se uporabljajo kot predmetne oznake, pri vzpostavljanju strukture odnosov med predmetnimi oznakami ali pri raznih opombah znotraj zapisov. Glede na to, da se za nekatere koristne pojme v LCSH in RAMEAU, ki jih želimo ohraniti tudi v SGC, uporabljajo predmetne oznake v obliki predmetnih nizov (tj. z rabo določil), jih je treba nadomestiti z ustreznimi predmetnimi oznakami v obliki besednih zvez. Rešitve v SGC torej lahko temeljijo na enem od obeh modelov ali na obeh modelih hkrati, izjemoma in redkeje pa ne temeljijo na nobenem od obeh modelov.

O nujnosti sodelovanja strokovnjakov s področja prevajalstva, bibliotekarstva in matičnega strokovnega področja
Sodelovanje vseh treh strok, še zlasti pa strokovnih matičnih področij, pri razvoju tako široko zastavljenega in kompleksnega geslovnika, kot je SGC, ni tako enostavno, kot se morda zdi na prvi pogled. Zavedati se je treba, da pri razvoju SGC razpolagamo s precej omejenimi viri. Prav zato je bila že v izhodišču projekta SGC sprejeta metodologija zgledovanja po modelih LCSH in RAMEAU. V praksi to pomeni, da se geslovnik SGC, z vso kompleksno strukturo vred, gradi na osnovi zaupanja v znanje številnih generacij francoskih in ameriških katalogizatorjev, ki so izkušnje pri predmetnem označevanju vgradili v oba vzorčna geslovnika. Takšen metodološki pristop nismo izbrali samo v SGC, na podoben način nastaja tudi geslovnik KABA (Katalogi automatyczne bibliotek akademickich), ki ga uporabljajo večje poljske akademske knjižnice in temelji na RAMEAU. V vzajemnem katalogu poljskih specialnih knjižnic NUKAT je KABA eden od treh geslovnikov, ki se uporabljajo (naj bi bil tudi najbolj priljubljen); druga dva sta še geslovnik Poljske nacionalne knjižnice in poljska različica geslovnika MeSH. (Kotalska, 2000; Burchard, 2007; Nasiłwska, 2007) Na RAMEAU temelji tudi geslovnik Romunske nacionalne knjižnice LIVES-Ro.

Sodelovanje matičnih področij pri razvoju geslovnika ima lahko za posledico naporno, zamudno in tudi drago usklajevanje med strokovnimi mnenji s posameznih področij in specifičnimi potrebami pri predmetnem označevanju na teh področjih, kar pa seveda ne pomeni, da lahko stroko povsem zaobidemo. Preveliko popuščanje zahtevam stroke, ki sama pogosto ni enotnega mnenja, lahko po drugi strani vodi v precejšnja odstopanja od modelov LCSH in RAMEAU, morda celo do te mere, da postanejo neuporabni. Zavedati se je treba, da brez teh dveh modelov preprosto ne bi bilo SGC. Vse to velja v enaki meri tudi za področje književnosti, ki še zlasti izstopa po svoji kompleksnosti.

V geslovnikih splošnega tipa, ki potencialno zajemajo vsa področja človeškega znanja, se sistematizacija za potrebe predmetnega označevanja ne ujema vedno s sistematizacijo, ki velja znotraj posameznega strokovnega področja. Tako je na primer z vidika predmetnega označevanja za sistematizacijo leposlovja v SGC popolnoma neuporabna delitev leposlovja na liriko, epiko in dramatiko, kot je uveljavljena v slovenski literarni teoriji.

Sistematizacija za potrebe predmetnega označevanja v geslovnikih pogosto narekuje rabo, ki naj bi bila čim bolj enotna in dosledna. Zaradi tega se za predmetne oznake neredko uporabijo izrazi, ki v vsakdanji rabi ali v strokovnem jeziku morda niso uveljavljeni, lahko pa so tudi umetno oblikovani. Primer tako umetno oblikovane predmetne oznake je predmetna oznaka Canadian literature (French), ki bi jo lahko dobesedno prevedli kot Kanadska književnost (francoščina) in se v LCSH uporablja za književnost kanadskih avtorjev, ki ustvarjajo v francoskem jeziku. Temu principu smo sledili tudi pri razvoju SGC, saj nam je bilo iz lastnih izkušenj znano, v kakšne težave lahko zabredemo, če se odločimo za izjeme.

O domnevno vprašljivih predmetnih oznakah za književnost in književnike
V SGC smo se po temeljiti preučitvi rešitev v LCSH in RAMEAU odločili, da se bomo v primeru razvrščanja književnosti ravnali predvsem po RAMEAU, književnost pa bomo podrobno delili tako po državi ali širšem zemljepisnem območju in/ali jeziku in ne le po jeziku, kot to pri nas opredeljuje slovenska literarna teorija.[1] Tako smo ravnali tudi pri izbiri oblike predmetnih oznak vrste [Pridevnik iz imena države ali zemljepisnega območja] književnost v [ime jezika], npr. Kanadska književnost v francoščini[2] (Rameau: Littérature canadienne de langue française[3]). Ta oblika se enako kot v RAMEAU uporablja za književnost v jeziku, ki je eden od uradnih jezikov v državi z več uradnimi jeziki ali ima status manjšinskega jezika kot posledica priseljevanje ali drugače. V RAMEAU se ta oblika uporablja precej enotno in dosledno pri književnostih v različnih jezikih, kar pa ne velja za LCSH, kjer zasledimo različne oblike (celo pri različnih književnostih znotraj iste države), npr. Swiss literature (French); Italian literature — Switzerland; Canadian literature (NI: Canadian literature (English)); French-Canadian literature (NI: Canadian literature (French)); Arabic literature — Israel (NI: Israeli literature (Arabic)); French American literature (NI: American literature (French)).

Tako pridemo v SGC tudi do (po mnenju avtorjev članka za slovenski prostor spornih) predmetnih oznak, kot so Italijanska književnost v slovenščini, Slovenska književnost v italijanščini ali Argentinska književnost v slovenščini. Oznake označujejo »književnost, lahko tudi manjšinsko, zunaj matične države jezika, pri čemer jezik, v katerem nastaja ta književnost, v drugi državi nima statusa manjšinskega jezika oz. ga ima le na določenem območju« (Priročnik SGC, Književnost, april 2021, str. 6–7, model 5b). Medtem ko predmetna oznaka Argentinska književnost v slovenščini označuje književnost, ki so jo ali jo še vedno ustvarjajo v Argentini živeči slovenski priseljenci, pa prvi dve predmetni oznaki označujeta književnost, ki jo v svojih maternih jezikih ustvarjajo pripadniki slovenske manjšine v Italiji in pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji, hkrati pa tudi književnost slovenskih priseljencev v Italiji in italijanskih priseljencev v Sloveniji. Tako so v geslovniku SGC obravnavane tudi druge podobne književnosti v drugih jezikih.

Za avtorje članka je uvrščanje Borisa Pahorja v italijansko književnost ali Isabelle Flego v slovensko književnost nesprejemljivo, še zlasti, če tako presojajo le na osnovi tega, kako sta formulirani predmetni oznaki, ki naj bi ju v SGC uporabljali za označevanje njunih del. Pri tem povsem prezrejo kontekst, v katerega sta umeščeni ti predmetni oznaki. Prav kontekst pa je tisti, ki v geslovnikih s tezavrsko strukturo posamezni predmetni oznaki dodatno opredeljuje pomen. Ta je lahko ožji ali širši od pomena, ki ga ima izraz v vsakdanjem življenju ali v strokovni rabi. Če se avtorji članka ne bi ustavili le ob formulacijah, bi lahko videli, da sta predmetni oznaki v hierarhičnem in asociativnem odnosu z drugimi predmetnimi oznakami. Tako so pri predmetni oznaki Italijanska književnost v slovenščini navedeni naslednji širši in sorodni izrazi:
ŠI : Književnosti v slovenščini
ŠI : Književnosti v več jezikih — Italija
ŠI : Slovenska izseljenska književnost
ŠI : Slovenska zamejska književnost
SI : Italijanska književnost
SI : Slovensko pišoči italijanski književniki

Med širšimi izrazi ne zasledimo izraza Italijanska književnost, pač pa obstaja širši izraz Slovenska zamejska književnost, ki je ožji izraz pod oznako Slovenska književnost. Predmetna oznaka Italijanska književnost v slovenščini je potemtakem v enem od pomenov posredno uvrščena pod slovensko književnost. Za lažjo predstavo si oglejmo še širše, sorodne in ožje izraze pod oznako Slovenska zamejska književnost:
ŠI : Književnosti v slovenščini
ŠI : Slovenska književnost
SI : Slovenski zamejski književniki
OI : Avstrijska književnost v slovenščini
OI : Italijanska književnost v slovenščini
OI : Madžarska književnost v slovenščini
OI: …

Avtorji članka pri svoji presoji prav tako prezrejo tudi neizbrane izraze, ki so navedeni pod posameznimi predmetnimi oznakami. Tako so pod predmetno oznako Italijanska književnost v slovenščini med neizbranimi izrazi navedeni tudi številni izrazi, ki se nanašajo na književnost slovenske manjšine v Italiji in govorijo o slovenski književnosti, npr.:
NI : Slovenska izseljenska književnost — Italija
NI : Slovenska književnost v zamejstvu — Italija
NI : Slovenska zamejska književnost — Italija
NI : Zamejska književnost (slovenska književnost) — Italija
NI : …

Naj dodam, da so bili izrazi za pojme, ki označujejo književnost pripadnikov slovenske manjšine, živeče v določeni državi, v SGC izjemoma dodani v obliki neizbranih izrazov le pri predmetnih oznakah Avstrijska književnost v slovenščini, Italijanska književnost v slovenščini in Madžarska književnost v slovenščini, čeprav vse te predmetne oznake že same po sebi zajemajo tudi književnost v slovenščini, ki jo v teh državah ustvarjajo pripadniki slovenske manjšine. V SGC smo dodatno uvedli tudi predmetno oznako Slovenska zamejska književnost, ki se uporablja za označevanje celotne književnosti zamejskih Slovencev. V SGC zagovarjamo mnenje, da je takšno »predalčkanje« književnosti, v tem primeru slovenske, v interesu uporabnikov knjižničnih katalogov. Tak način omogoča, da v katalogu pod eno predmetno oznako najdemo vsa relevantna književna dela ali dela o njih, česar s kombinacijo več gesel ni mogoče doseči, ne da bi pri tem dobili tudi večji ali manjši »šum«. Tako bi lahko na primer namesto predmetne oznake Francoska književnost v slovenščini uporabili kombinacijo dveh predmetnih oznak Slovenska književnost + Francija. Ti dve predmetni oznaki pa bi lahko uporabili tudi za delo, ki na primer govori o predstavitvi ali promociji slovenske književnosti v Franciji.

Za obravnavano problematiko je zanimivo tudi mnenje, izraženo v članku Mladena Pavičića (2018)[4], ki »ob tujejezičnih romanih treh uveljavljenih pisateljic [Brine Švigelj Mérat, Majde Haderlap in Erice Johnson Debeljak] razmišlja o tem, ali ti romani sodijo v slovensko književnost.« Članek zaključi z ugotovitvijo, da čeprav »v Sloveniji še ni soglasja glede tega, ali lahko leposlovna dela, ki so nastala v drugih jezikih, upoštevamo kot del slovenske književnosti«, ga je branje obravnavanih romanov treh pisateljic prepričalo, »da so meje slovenske književnosti širše od meja slovenskega jezika«. Čeprav se z njegovim razmišljanjem ni mogoče strinjati v celoti, pa njegovi zadnji misli lahko pritrdimo. To isto misel lahko posplošimo tudi na italijansko, avstrijsko ali katerokoli drugo književnost. In prav ta pomen označujejo v SGC predmetne oznake, kot sta na primer Italijanska književnost v slovenščini ali Argentinska književnost v slovenščini. Za dela Erice Johnson Debeljak bi pri predmetnem označevanju s SGC dodelili predmetno oznako Slovenska književnost v angleščini in ne samo Slovenska književnost, ker slednje ne bi bilo prav.

Problema pri razumevanju predmetnih oznak za književnost, ki jih v RAMEAU uvaja pridevnik, izpeljan iz imena države ali zemljepisnega območja (adjectif de nationalité ou géographique), so se zavedali tudi avtorji priročnika Guide d’indexation RAMEAU (2017). Navajajo primer predmetne oznake za francosko književnost Littérature française, kjer je pridevnik primarno izpeljan iz imena države in ne jezika. V RAMEAU ta predmetna oznaka označuje hkrati književnost v francoščini francoskih avtorjev, živečih v Franciji, pa tudi književnosti v drugih jezikih v Franciji živečih avtorjev. Pri pravilu sta dodani pojasnili, ki pravita, da »pridevnik, izpeljan iz imena države ali zemljepisnega območja, na področju književnosti nima iste vloge kot na drugih področjih« ter: »Kadar se pridevnik, ki je izpeljan iz imena države, ujema s pridevnikom, izpeljanim iz imena jezika, tedaj hkrati pomeni državo in jezik« (točka 1.2.1 v poglavju Littérature, str. 90).

Podobna pojasnila kot za predmetne oznake vrste [Pridevnik iz imena države ali zemljepisnega območja] književnost v [ime jezika] bi lahko veljala tudi za predmetne oznake, kot so Slovensko pišoči italijanski književniki, Italijansko pišoči slovenski književniki ali Slovensko pišoči argentinski književniki, ki so oblikovane po zgledu predmetnih oznak RAMEAU, npr. Écrivains finlandais de langue suédoise (finski književniki, ki pišejo v švedščini).

O tem, ali Kosovel in Prešeren spadata v skladu s SGC v italijansko oziroma avstrijsko književnost
Avtorji članka si zastavljajo vprašanje, kam bi v skladu s SGC uvrstili Kosovela in Prešerna. Ali bi prvega, ki je bil od leta 1920 do 1924 podložnik kraljevine Italije, uvrstili v italijansko književnost v slovenščini, drugega, ki je živel v času Habsburške monarhije, katere naslednica je Avstrija, pa v avstrijsko književnost v slovenščini? Mislimo, da v teh dveh primerih ne more biti nobene dileme glede tega, kam bi uvrstili Kosovela in Prešerna. Tako kot je normalno, da bi delo, ki govori na primer o zgodovini Primorske v letih med obema vojnama, obravnavali v sklopu države, ki ji Primorska pripada danes, je samoumevno, da oba pesnika pripadata edino slovenski književnosti. Vsako drugačno razmišljanje je zelo nenavadno in neutemeljeno. Razumeti ga je možno zgolj kot način diskreditiranja SGC.

O predlaganih rešitvah na osnovi pregleda geslovnikov RAMEAU, LCSH in Sears
Avtorji na koncu članka predstavijo nekaj rešitev za razvrščanje gesel s področja književnosti, do katerih so prišli na osnovi lastnega pregleda rešitev v RAMEAU, LCSH in Sears, čeprav smo podoben postopek pred njimi temeljito opravili že uredniki SGC. Žal pa njihove predstavljene rešitve niso verodostojne, saj temeljijo na dostikrat pomanjkljivem oz. povsem napačnem tolmačenju predmetnih oznak RAMEAU, LCSH in Sears, kar zadeva njihovo rabo pri predmetnem označevanju. Merodajen pokazatelj tudi ni navajanje podatkov o tem, ali v RAMEAU, LCSH in Sears obstajajo ustrezne predmetne oznake za manjše jezike, kot je na primer slovenski jezik, saj ni nujno, da so v teh geslovnikih obravnavane enako podrobno kot književnosti v večjih jezikih. Prav tako je nezanesljivo kakršno koli sklepanje na osnovi posameznih primerov predmetnega označevanja v bibliografskih bazah podatkov knjižnic, ki uporabljajo omenjene geslovnike, saj obstaja verjetnost, da so katalogizatorji v danem primeru uporabili samo tiste predmetne oznake iz normativne predmetne baze podatkov, ki so jim bile trenutno na voljo, novih, ustreznejših pa niso predlagali.

Pregled geslovnika RAMEAU avtorji članka zaključijo z ugotovitvijo, da so predmetne oznake vrste Écrivains canadiens de langue française za kanadske književnike, ustvarjajoče v francoskem jeziku, »oblikovane za območja, ki so ali so bila del francoskega kolonialnega imperija«. Podobno naj bi veljalo tudi za podobne predmetne oznake za književnike, ki pišejo v angleščini, španščini in portugalščini. Podobnih predmetnih oznak za »književnike iz držav, ki zgodovinsko niso imele kolonij«, avtorji v RAMEAU niso zasledili. Uvajanje takšnega »kolonialnega pristopa« v slovenski geslovnik, ki ga za književnike iz držav brez kolonialne preteklosti naj ne bi poznal niti RAMEAU, zatorej po njihovem mnenju ni sprejemljivo. Da pa se v RAMEAU tovrstne predmetne oznake uporabljajo tudi v drugih primerih, ne le v tistih, ki so pogojeni s kolonialno preteklostjo, dokazujejo naslednji primeri predmetnih oznak: Écrivains suédois de langue française (švedski književniki, ki ustvarjajo v francoskem jeziku; Švedska seveda nikoli ni bila francoska kolonija), Écrivains suisses de langue romanche (švicarski književniki, ki ustvarjajo v retoromanskem narečju, ki ga govorijo v Švici) ali Écrivains slovaques de langue allemande (slovaški književniki, ki ustvarjajo v nemškem jeziku). Še bolj očitno pa to postane, če pogledamo ustrezne predmetne oznake za književnosti vrste Littérature canadienne de langue française (kanadska književnost, napisana v francoskem jeziku), česar pa avtorji članka niso zajeli v svojem pregledu geslovnika RAMEAU. Takšne so na primer naslednje predmetne oznake: Littérature israelienne de langue yiddish (izraelska književnost, napisana v jidišu), Littérature américaine de langue norvégienne (ameriška književnost, napisana v norveškem jeziku), Littérature maltaise de langue italienne (malteška književnost, napisana v italijanskem jeziku; uradna jezika na Malti sta angleški in malteški jezik) ali Littérature italienne de langue allemande (italijanska književnost v nemščini; predmetna oznaka je bila uporabljena v bibliografskem zapisu za delo o književnosti tirolske manjšine v Italiji). Slednja predmetna oznaka označuje podoben pomen, kot ga v SGC označuje predmetna oznaka Italijanska književnost v slovenščini.

Povedno je tudi pravilo v priročniku Guide d’indexation RAMEAU (2017), ki se nanaša na predmetne oznake za književnost, tvorjene s pridevnikom, izpeljanim iz imena jezika (gl. točko 1.2.2.3 v poglavju Littérature, str. 91). V primeru držav ali širših zemljepisnih območij, kjer obstaja več uradnih jezikov, jezik, v katerem je književnost, uvaja besedna zveza de langue [adjectif], npr. Littérature suisse de langue française. To pravilo se nadalje uporablja tudi za književnosti na ravni države: a) v državah, katerih prebivalstvo je posledica priseljevanja, npr. Littérature américaine de langue espagnole (ameriška književnost, napisana v španskem jeziku), in b) v državah, ki so bile nekoč kolonije ali pa so pod močnim vplivom tujega jezika ali kulture, npr. Poésie algérienne de langue française (alžirska poezija, napisana v francoskem jeziku) ali Littérature finlandaise de langue suédoise (finska književnost, napisana v švedskem jeziku).[5]

Po zgledu RAMEAU so bile v veliki meri oblikovane tudi predmetne oznake za književnost in književnike v SGC. Razlogi za to so podrobneje opisani v predhodnem poglavju.

Po pregledu geslovnika LCSH so avtorji članka prepoznali tri različne vzorce, v resnici pa bi bilo možno prva dva vzorca, ki ju predstavljata predmetni oznaki African American authors in American literature — Slovenian American authors [oz. — Slovene American authors] združiti v en sam vzorec. Čeprav se izraz Slovenian American authors v LCSH uporablja le kot določilo pod predmetno oznako za ameriško književnost, pa to še ne pomeni, da to ne bi mogla biti samostojna predmetna oznaka, na enak način, kot sta samostojni predmetni oznaki African American literature ali Croatian American literature. Vse tovrstne predmetne oznake se lahko v LCSH uporabljajo samostojno ali v obliki določila pod predmetno oznako za ameriško književnost. V prvem primeru označujejo književne ustvarjalce različnega etničnega, predvsem priseljenskega porekla, ki živijo in ustvarjajo v Ameriki. V drugem primeru pa označujejo književnost v angleščini, ki so jo ti avtorji ustvarili, ter dela o taki književnosti. Iz članka ni jasno, za kateri naš primer bi ta vzorec predstavljal rešitev. Razen tega pa rešitve, ki temeljijo na rabi določil, v primeru naknadno koordiniranega slovarja, kot je SGC, ne pridejo v poštev. Pri drugem vzorcu avtorji članka sicer omenjajo tudi predmetno oznako Slovenian American literature, ki se v LCSH uporablja za književna dela, ki so jih v slovenščini napisali avtorji slovenskega porekla, živeči in delujoči v Združenih državah Amerike, in s tem v zvezi omenjajo izraz »slovensko-francoska pisateljica«, ki ga je Silvija Borovnik uporabila za pisateljico Brino Svit in ki s prej omenjeno predmetno oznako nima nobene neposredne zveze. Izraz »slovensko-francoska pisateljica« lahko razen tega pomeni, da pisateljica ustvarja v enem ali drugem jeziku, predmetne oznake pa naj bi normalno označevale samo ustvarjalce v določenem jeziku.

Tretji vzorec temelji zgolj na primeru predmetne oznake v obliki predmetnega niza, ki je bila dodeljena bibliografskemu zapisu za delo Borisa Pahorja Napoved nove plovbe: dnevniški zapiski 1986–1989, in sicer: Authors, Slovenian — Italy — Trieste — Biography. Sklepanje le na podlagi obstoječih predmetnih oznak v bibliografskih zapisih, kot smo omenili na začetku tega poglavja, ne more biti dovolj zanesljivo in ne vodi do ustrezne rešitve.

Avtorji članka v nadaljevanju kot morebitni vzorec za obravnavo »tujejezične literature v državi zunaj ZDA« navajajo primera v opombi o pomenskem obsegu pod predmetno oznako Luxembourgish literature (tj. književnost v luksemburškem jeziku, enem od treh uradnih jezikov v državi Luksemburg). V skladu s to opombo naj bi se za književnosti v drugih dveh uradnih jezikih uporabljali predmetni oznaki Luxembourg literature (German) in Luxembourg literature (French). Po tem vzorcu naj bi se za dela Borisa Pahorja uporabljala predmetna oznaka Slovenska književnost (Italija), za dela Isabelle Flego, v Sloveniji živečo pripadnico italijanske manjšine, ki ustvarja v svojem maternem jeziku, pa predmetna oznaka Italijanska književnost (Slovenija), kar pa sploh ne drži. Če že kaj, potem naj bi se v teh dveh primerih uporabljali predmetni oznaki Italijanska književnost (slovenščina) za Borisa Pahorja in Slovenska književnost (italijanščina) za Isabelle Flego, kar pa oba književnika primarno opredeljuje glede na državo, ki ji kot državljana pripadata, šele nato pa tudi glede na jezik, v katerem ustvarjata. Tako oblikovani predmetni oznaki s stališča SGC nista najbolj posrečeni, se pa pomensko ujemata s predmetnima oznakama SGC Italijanska književnost v slovenščini in Slovenska književnost v italijanščini. Na koncu velja omeniti, da izbrani vzorec za luksemburško književnost ni najbolj posrečen, saj gre za primer države s tremi enakovrednimi uradnimi jeziki, od katerih se eden izmed njih imenuje po državi. Kot vzorec bi bilo ustrezneje navesti primer za državo, v kateri obstaja književnosti v jeziku jezikovne manjšine, ki ima status uradnega jezika le na omejenem ozemlju znotraj države.

Pregled geslovnika Sears po pričakovanju ni dal posebnega rezultata, saj se geslovnik razen po obsegu glede ostalega ne razlikuje bistveno od LCSH. Avtorji članka kljub temu kot morebitni vzorec za dela avtorjev, kot sta Boris Pahor in Isabelle Flego, predlagajo predmetno oznako Navajo literature, kar je povsem zgrešeno, saj se predmetna oznaka uporablja za književnost v jeziku avtohtone skupnosti, ki se uporablja samo v državi, ki je tudi matična domovina jezika. Po tem vzorcu naj bi za dela Borisa Pahorja uporabili le predmetno oznako Slovenska književnost, za dela Isabelle Flego pa le predmetno oznako Italijanska književnost. Za dela Lidije Dimkovske, pesnice in pisateljice makedonskega rodu, ki že dolgo živi v Sloveniji, pa avtorji članka predlagajo kot vzorec predmetno oznako African American authors (oz. točneje American literature — African American authors), v skladu s katerim bi njena dela, napisana v makedonščini, uvrstili pod predmetno oznako Makedonska književnost — Slovenske Makedonke, dela napisana v slovenščini pa pod predmetno oznako Slovenska književnost — Slovenske Makedonke, kar je zgrešeno iz več razlogov. Pravilne oblike iz zgornjega vzorca dejansko sploh ni možno izpeljati. Primernejši vzorec bi bila verjetno prej predmetna oznaka Sears Canadian literature (French), ki je enaka kot v LCSH, na njegovi osnovi pa bi bilo možno za dela Lidije Dimkovske, če že, izpeljati le eno samo predmetno oznako, in sicer: Slovenska književnost (makedonščina).

Vsi ti vzorci na podlagi pregleda geslovnikov RAMEAU, LCSH in Sears, ki so ga opravili avtorji članka, žal, ne ponudijo prave rešitve, predvsem pa pomanjkljiva ali napačna tolmačenja predmetnih oznak iz omenjenih geslovnikov ne prispevajo k razsvetlitvi problema, temveč ga samo še bolj zamegljujejo.

Zaključek
Svoj odgovor na očitke glede neustreznega razvrščanja književnosti na primeru iz konteksta iztrganih predmetnih oznak, kot sta Italijanska književnost v slovenščini in Slovensko pišoči italijanski književniki, lahko zaključimo z ugotovitvijo, da argumenti, ki jih avtorji uporabljajo v svojem članku pri dokazovanju neustreznosti razvrščanja književnosti v SGC, žal, ne prepričajo. Njihove sodbe in druga izvajanja so pomanjkljiva in pogosto temeljijo na povsem napačnih interpretacijah tako predmetnih oznak SGC kakor tudi predmetnih oznak v geslovnikih LCSH, RAMEAU in Sears. Neutemeljeno pa je tudi posploševanje, da je v slovenskem prostoru nesprejemljiva in neuporabna ne le razvrstitev književnosti oz. del o književnikih, temveč celotni geslovnik.

Geslovnik SGC je zelo kompleksen sistem, ki ni rezultat neposrednega prevajanja tujih geslovnikov, kot menijo avtorji članka. Dejstvo, ki ga ne smemo prezreti, pa je, da v svojem razvoju od vsega začetka temelji na geslovnikih LCSH in RAMEAU, ki sta bila izbrana kot model. Brez njiju ne bi nikoli bilo geslovnika SGC.

Viri in literatura

Burchard, M. (2007). NUKAT – the union catalog of Polish research libraries. Polish libraries today, 7, 49–54. https://www.bn.org.pl/download/document/1245746266.pdf.

Guide d’indexation RAMEAU (7ème éd.). Littérature. (2017). Bibliothèque nationale de France. 90– 97. https://rameau.bnf.fr/docs_reference/guide_rameau.

Kardoš, D. in Zalokar, M. (2000). Priprava enotnega geslovnika za COBISS, Cobiss obvestila, 5(4), 218–223. https://oz.cobiss.si/clanek/priprava-enotnega-geslovnika-za-sistem-cobiss/.

Kotalska, B. (2000). The RAMEAU/KABA Network: an example of multi-lingual cooperation. Slavic & East European information resources, 3(2–3), 149–156.

Nasiłwska, M. (2007). KABA subject headings – the current situation and prospects for the future. Polish libraries today, 7, 55–59. https://www.bn.org.pl/download/document/1245746266.pdf.

Pavičić, M. (2018). Ali res morajo biti meje slovenskega jezika tudi meje slovenske književnosti? Ob romanih treh pisateljic. V: Wtorkowska, M., Waclawek, M. in Rezoničnik, L. (ur). Sedemdeset let poučevanja poljskega jezika v Ljubljani: posvečeno Nikolaju Ježu. Filozofska fakulteta. 139–149. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/download/124/217/3243-1?inline=1.

Priročnik SGC. Književnost. (2021). (Verzija: april 2021). IZUM. https://www.cobiss.si/sgc/prirocnik/Knjizevnost.pdf.

Slovenski veliki leksikon. (2003–2005). Mladinska knjiga Založba.

Šauperl, A., Blatnik, A., Kodrič, R. in Majovski, K. (2021). Vprašljiva veljavnost razvrščanja del o književnikih in književnicah v Splošnem geslovniku COBISS.SI, Knjižničarske novice, 28. september 2021. https://knjiznicarske-novice.si/novica/997/pokazi.

Zalokar, M. (2018). Nov mejnik v razvoju normativne baze podatkov COBISS.SI (SGC). Blog COBISS, 23. 8. 2018. https://blog.cobiss.si/2018/08/23/nov-mejnik-sgc/.

Zalokar, M. (2004). Priprava Splošnega geslovnika COBISS.SI. Organizacija znanja, 9(4), 196–199. https://oz.cobiss.si/clanek/priprava-splosnega-geslovnika-cobiss-si/.

Zalokar, M. (2006). Razvoj Splošnega geslovnika COBISS.SI. Organizacija znanja, 11(4), 224–228. https://oz.cobiss.si/clanek/razvoj-splosnega-geslovnika-cobiss-si/.

Zalokar, M. (2002). Splošni slovenski geslovnik. Organizacija znanja, 7(3–4), 87–94. https://oz.cobiss.si/clanek/splosni-slovenski-geslovnik/.

[1]Tako na primer ločimo književnost, napisano v nemškem jeziku, na nemško književnost v Nemčiji (Nemška književnost), nemško književnost v Avstriji (Avstrijska književnost NI: Avstrijska književnost v nemščini) in nemško književnost v Švici (Švicarska književnost v nemščini).

[2]Izraz »kanadska književnost v francoščini« je uporabljen tudi v seznamu z imeni strokovnjakov za posamezna področja, ki so sodelovali pri pripravi Slovenskega velikega leksikona (2003–2004, str. VII). Uporablja se tudi izraz »indijska književnost v angleščini«, gl. knjigo Mirka Mrčela Indijska književnost v angleščini v post-kolonialnem obdobju, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2010.

[3]Predmetne oznake oblikovane po tem vzorcu se uporabljajo tudi v poljskem geslovniku KABA, npr. Literatura kanadyjska w języku angielskim, Literatura kanadyjska w języku francuskim ali Literatura amerykańska w języku polskim.

[4]Tega istega avtorja v svoji argumentaciji navajajo tudi avtorji obravnavanega članka, vendar pa po njihovem razumevanju »Pavičić ne oporeka razvrstitvi po jeziku in ne omenja razvrstitve po državljanstvu ali državi bivanja«.

[5]Primeri so navedeni pod točko 1.2.2.3 v poglavju Littérature.