Od listkovnih katalogov do vzajemne baze: Maja Medic in Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Praznovanje 80-letnice Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto letos spremlja poseben osebni mejnik: po več kot 40 letih se od knjižničnih polic poslavlja naša draga kolegica Maja Medic.

Od višje knjižničarke do bibliotekarke specialistke – karierna pot Maje Medic zrcali razvoj celotne stroke, ki jo je kot ključna akterka suvereno vodila iz analognih v digitalne čase. Čeprav je glavnino svoje poti posvetila domači knjižnici, je z aktivnim sodelovanjem pri uvajanju sistema COBISS postala snovalka stroke tudi na nacionalni ravni. Skozi pogovor o njenem delu se tako ne izrisuje le zgodovina naše ustanove, temveč portret strokovnjakinje, katere znanje je sooblikovalo temelje sodobnega slovenskega knjižničarstva.

Majina pot se je pričela leta 1983 v takratni Študijski knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Tu si uporabniki gradiva niso izposojali na dom, ampak so študirali v čitalnici. Med knjižničarji in uporabniki je bila takrat distanca, spoštovanje. Knjižnica je bila miren, tih prostor. Knjige niso bile v prostem pristopu. Uporabniki so bili predvsem sodniki, profesorji, zdravniki, študenti, dijaki.

Svojo pot je začela kot višja knjižničarka, ko je prišla nadomeščat kolegico na oddelek za obdelavo gradiva. Njeni prvi delovni dnevi so minili v znamenju inventarizacije in vztrajnega pretipkavanja kataložnih listkov. Takrat je bil Abecedni imenski katalog (AIK) srce knjižnice in temeljna oblika listkovnega kataloga. Za knjige slovenskih avtorjev in prevode so iz NUK-a sicer prejemali listke centralne katalogizacije (CKST), a za tujo literaturo in v primerih, ko listkov ni bilo, so morali celoten opis pripraviti sami.

Delo je zahtevalo izjemno sistematičnost, saj so na študijskem oddelku za uporabnike vzdrževali AIK, sistematski katalog (UDK) ter ločena kataloga knjižnih zbirk in serijskih publikacij. Še bolj kompleksen je bil svet ‘v ozadju’ – na oddelku obdelave, kjer so skrbno dopolnjevali AIK matični katalog, signaturni katalog ter posebne kataloge za zbirke, zemljevide in muzikalije. (Peperko Golob, 2016)

Knjige so na police umeščali po sistemu numerus currens – po vrstnem redu prispetja in ne po vsebini ali abecedi. Mesto na polici je določal format gradiva, pri čemer so bile vrste poravnane po višini hrbta: osmerke (do 25 cm), kvarti (od 26 do 35 cm) in folii (nad 35 cm). Njihova imena so bila dediščina starih tiskarskih tehnik, kjer je poimenovanje formata temeljilo na številu listov, ki so jih dobili s prepogibanjem ene tiskarske pole. V svetu, kjer sta se format in tekoča številka ročno pretipkavala na kataložne listke, je bilo delo knjižničarja prava obrtniška mojstrovina.

Maja Medic je v tem okolju razvila izjemen čut za disciplino in natančnost, ki ga je kasneje, kot pionirka avtomatizacije, prenesla v virtualne vrstice sistema COBISS.

Formalno in vsebinsko obdelavo gradiva so sprva izvajali samo za študijski oddelek. Pionirska, Ljudska in Potujoča knjižnica so pričele kataloge gradiva voditi šele z vzpostavitvijo skupne obdelave leta 1986, za kar si je prizadevala tudi Medičeva, saj je bilo pomanjkanje delavcev, izposoja gradiva pa je naraščala. (Pleničar, 1996)

Tako so vsi oddelki končno pridobili dostop do AIK in UDK katalogov, ki so bili ključni za iskanje gradiva, bodisi v prostem pristopu bodisi v skladišču. Posebno olajšanje pri vsakodnevnem delu je leta 1987 prinesel električni pisalni stroj s spominom. Ta tehnološka novost je omogočila, da so gradivo bibliografsko obdelali le enkrat, nato pa preprosto natisnili poljubno število listkov za vse potrebne kataloge.

Konec osemdesetih let je bil za novomeško knjižnico začetek avtomatizacije poslovanja. Začelo se je z računalnikom znamke ATARI in programom STEVE, vendar delo s tem računalnikom kljub začetnemu navdušenju nikoli ni zaživelo. (Peperko Golob, 2016)

Prelomnica se je zgodila leta 1987, ko je bila sprejeta odločitev o vzpostavitvi enotnega sistema vzajemne katalogizacije. (Kodrič-Dačić, 2026) Vlogo osrednjega razvojnega jedra za programsko opremo je takrat prevzel mariborski računalniški center Univerze v Mariboru (RCUM) – današnji IZUM. Ta korak je postavil temelje za knjižnični informacijski sistem, kot ga poznamo danes.

»Na strokovni ekskurziji v UKM so nam predstavili sistem vzajemnega kataloga; kako naj bi to izgledalo; takoj mi je bilo všeč. Saj so vzpostavili sistem, ki je podpiral tako stroko kot tehniko. Ostali niso imeli tega.« (Osebna komunikacija z Majo Medic, 25. marec 2026)

Proces avtomatizacije in integracije v enoten knjižnično-informacijski sistem je v letih 1990/91 neustavljivo zajel tudi splošnoizobraževalne knjižnice. Takratno vodstvo knjižnice je to zgodovinsko in odgovorno nalogo zaupalo kolegicama z Oddelka za nabavo in obdelavo gradiva, Maji Medic in Idi Pucelj. Tehnološka prihodnost se je začela v obliki takratne najsodobnejše strojne opreme: računalnika MVax/3100, petih terminalov VT420 in treh tiskalnikov. Že leta 1995 je sledila nadgradnja s še zmogljivejšim računalnikom AlphaStation 200_4/166. (Pleničar, 1996) Za kolektiv se je s tem dejansko začela povsem nova doba, ki je od vsakega posameznika zahtevala korenito spremembo miselnosti.

Januarja 1991 sta se kolegici v Mariboru udeležili prvih intenzivnih tečajev za sistemske administratorje. Količina novih informacij je bila ekstremna. A prav ta začetna srečanja – tečaj za serijske publikacije se je zaključil tik pred napadom JLA in začetkom slovenske osamosvojitvene vojne – so udeležence nerazdružljivo povezala. Iz neformalnega druženja pionirjev avtomatizacije knjižničnega poslovanja se je izoblikovala skupina COBISS, v kateri sta moči združila po dva knjižničarja iz vsake vključene knjižnice. Ta strokovna mreža je postala ključno stičišče za izmenjavo izkušenj pri vzdrževanju sistema in polnjenju baz podatkov.

Uvajanje avtomatizacije je v knjižnico poleg novih terminalov prineslo tudi spremembo ustaljene rutine obdelave gradiva. Za generacijo knjižničarjev, ki so desetletja z mojstrsko natančnostjo izpolnjevali kataložne listke, je bil prehod na računalniško obdelavo gradiva obdobje negotovosti in strahu pred izgubo zaposlitve. Spraševali so se, ali bo tehnologija popolnoma izpodrinila človeško znanje – občutja, ki so presenetljivo podobna današnjemu nelagodju ob hitrem razvoju umetne inteligence.

Proces obdelave se je z novo tehnologijo dobesedno postavil na glavo. Klasični postopek se je vedno začel z inventarizacijo, nadaljeval s katalogizacijo in zaključil s klasifikacijo. V sistemu COBISS 2 pa je celoten proces obdelave potekal znotraj enotne maske formata UNIMARC.

Dragocen spomin s tega prehodnega obdobja so s svinčnikom zapisani vrstilci UDK na notranjih straneh knjig, ki so jih zapisali bibliotekarji zadolženi za vsebinsko obdelavo v pomoč kolegom, ki so vnašali knjige v sistem.

Po prvih mesecih dela v sistemu COBISS in premaganih začetnih težavah in dvomih, so katalogizatorji vnašali v lokalno in vzajemno bazo podatkov COBISS tekoče pridobljeno gradivo in retrospektivno gradivo. Njihov trud in napor je bil poplačan s statističnimi podatki IZUM-a o številu bibliografskih zapisov, saj je novomeška knjižnica med splošnimi knjižnicami, že od samih začetkov računalniške obdelave dosegala odlične rezultate. (Peperko Golob, 2016)

Medičeva je bila v samem središču reševanja kompleksnih vprašanj katalogizacije, implementacije standardov UNIMARC in urejanja lokacijskih podatkov. Njen fokus je bil jasen in odločen: čim prej napolniti bazo z dovolj kakovostnimi zapisi, da bo knjižnica dosegla končni cilj – avtomatizirano izposojo. Pot do tja je zahtevala tri leta trdega, natančnega in pogosto nevidnega dela v ozadju, ki je postavilo temelje za sodobno, digitalno podprto storitev, kakršno uporabniki uživajo danes.

Z avtomatizacijo izposoje leta 1993 sovpada tudi preimenovanje Študijske knjižnice v Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, Pionirske knjižnice v oddelek za mladino in Ljudske knjižnice v oddelek za odrasle. Ko je bil leta 2001 zgrajen prizidek knjižnice s prepoznavnima stolpičema, so se lahko vsi oddelki združili pod skupnim okriljem.

Konec devetdesetih let je IZUM organiziral tečaje za pridobitev evropskega računalniškega spričevala (ECDL), ki so knjižničarje opolnomočili za uporabo orodij Word in Excel. Maji Medic so ta tečaj podarili v znak zahvale za njeno aktivno sodelovanje in neprecenljiv prispevek k soustvarjanju sistema COBISS.

V devetdesetih letih, ko se je slovensko knjižničarstvo intenzivno posodabljalo, se je Maja Medic odločila tudi za nadgradnjo svoje strokovne poti. Izkoristila je možnost izrednega študija na Oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete, ki je bil od leta 1996 dalje namenjen prav praktikom z izkušnjami. Kot nekdanja študentka Pedagoške akademije je z izjemno disciplino ob rednem delu v knjižnici uspešno opravila tretji in četrti letnik ter diplomo. V njej je skupaj s kolegico raziskala uporabnike s posebnimi potrebami v splošnih knjižnicah Dolenjske in Posavja. Tako je pokazala globoko razumevanje družbene odgovornosti knjižničarjev ter poudarila ključno vlogo osrednjih območnih knjižnic, ki so v tistem obdobju že aktivno prepoznavale pomen dela z ranljivimi skupinami.

Svoje znanje je nesebično delila skozi številna izobraževanja, svetovanja in delavnice, s katerimi je dvigovala nivo knjižničarstva tako doma kot v celotni regiji.

Posebno poglavje njenega dela je predstavljalo antikvarno gradivo. Če so se v njenih začetkih te dragocenosti obdelovale še po splošnih pravilih in brez ločene postavitve, je leto 2012 v sistem COBISS vneslo jasne razmejitve. Dotedanja licenca za monografske publikacije se je preoblikovala, kar je leta 2013 vodilo do uvedbe specializiranih dovoljenj za različne tipe gradiva, med drugim tudi dovoljenje za vzajemno katalogizacijo antikvarnega gradiva. (Kurnjek, 2026) Maja je kot predana specialistka prepoznala pomen teh sprememb in uspešno opravila zahtevne izpite, s čimer je zagotovila najvišji standard obdelave naše najstarejše dediščine.

Vendar Maja ni bila le strokovnjakinja za obdelavo; bila je in ostaja srčna domoznanka. Vedno rada poudari, da so knjižnice ob arhivih in muzejih (tudi prek portala Kamra) nepogrešljiv tretji steber ohranjanja kulturne dediščine. Iskreno jo žalosti, da se vlogi domoznanskih oddelkov ne pripisuje teže, ki si jo zaslužijo.

Z mislijo na mlajše kolege pa pove: “Temeljni kamen stroke ostaja enak, spremenili so se le mediji. Osnovna pravila so ista. Domoznanska bibliografija je ključna in sama bi jo še vedno ustvarjala z enako predanostjo kot nekoč – ne glede na splet, saj je srce vsega še vedno knjižnično-informacijski sistem.” (Osebna komunikacija z Majo Medic, 25. marec 2026)

Strokovna pot Maje Medic je dosegla vrhunec s podelitvijo Čopove diplome leta 2005, najvišje nagrade v slovenskem knjižničarstvu. Kot osrednja gonilna sila avtomatizacije v novomeški knjižnici je prav ona na svojih ramenih nosila prehod z listkovnih katalogov v sistem COBISS. Njen prispevek zdaleč ni bil le tehničen. Maja je aktivno sodelovala pri razvoju stroke kot članica in tudi vodja skupine COBISS. Kot nosilni steber informacijskega razvoja je načrtovala računalniško opremljanje nove knjižnice in svoje znanje nesebično prenašala na sodelavce ter knjižničarje celotnega območja. Majino ime je neločljivo povezano z modernizacijo bibliotekarske stroke in njeno preobrazbo v sodobno informacijsko družbo.

Medtem ko sta se izobraževanj za COBISS2 udeleževali le Maja in njena namestnica Ida, je prehod na COBISS3 prinesel pomembno širitev ekipe. Ob slovesu od črnih zaslonov in prehodu na grafično okolje Windows so se izobraževanj poleg Maje udeležile še tri knjižničarke. Te so prevzele samostojno vodenje izposoje in medknjižnične izposoje (MKI), Maja pa je še naprej in do zadnjega dne strokovno bdela nad ključnimi segmenti katalogizacije, zaloge in sistemskih izpisov za celo hišo.

Po več kot desetletju, ko je Maja Medic poleg bibliotekarskega dela prevzemala tudi pionirske naloge informatizacije in krpanja kadrovske vrzeli, je knjižnica leta 2006 to področje sistemsko uredila z zaposlitvijo skrbnika informacijskega sistema.

»Moji prvi spomini na Majo M. segajo v začetek moje zaposlitve na Študijskem oddelku. Kadar so se pojavile težave z računalniškimi terminali (se še kdo spomni tistih okornih naprav za iskanje gradiva?), je prišla Maja – z izvijačem v žepu. Ne vem, ali ji je to orodje res pomagalo, a težave so bile vedno hitro odpravljene.

Že od začetka knjižničarske poti je bila Maja Medic članica in nekaj časa tudi tajnica Društva knjižničarjev Dolenjske, ustanovljenega leta 1977.

Konec 80-ih 20. stoletja je bila imenovana za vodjo študijskega oddelka, kjer je tudi delala poleg obdelave. Vzporedno s tem je leta 1991 dobila dve povezani nalogi. Bila je tako sistemska skrbnica sistema COBISS, kot aktivna vnašalka zapisov v COBIB vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov. Čeprav je večino časa dihala z oddelkom za obdelavo gradiva, je svoje bogato znanje vmes dragoceno prispevala tudi kot vodja domoznanskega oddelka. Po končanem študiju in pridobitvi dodatnih kompetenc se je na željo vodstva ponovno vrnila na čelo obdelave, kjer je s svojo prepoznavno doslednostjo in nepopustljivimi strokovnimi merili bdela nad kakovostjo naših baz.

Poleg članstva v skupini COBISS je bila članica delovne skupine za domoznanstvo OOK in izvršnega odbora Sekcije za domoznanstvo in kulturno dediščino pri ZBDS ter vrsto let članica izvršnega odbora Sekcije za splošne knjižnice pri ZBDS. Aktivno je sodelovala pri organizaciji posvetovanj, ki jih je organizirala še vsaka sekcija posebej in katerih se je udeleževalo med 120 in 150 kolegov iz splošnih knjižnic.

Maja ni bežala od problemov. Vedno jih je reševala. S svojo strokovnostjo in opozarjanjem na neenotnost pri bibliografski in vsebinski obdelavi gradiva je odprta vprašanja neutrudno naslavljala neposredno na NUK in IZUM in z rešitvami seznanjala kolege.

V bibliografskem zapisu Majine poti bi v poljih 606 pod tematskimi predmetnimi oznakami vedno znova izstopala tri ključna gesla: kakovost, srčnost in modrost.

Draga Maja, hvala lepa za vse preneseno znanje, mentorstvo in moč, s katero si nas vodila skozi izzive digitalnih preobrazb! Hvala, ker si znala prisluhniti! Hvala za tvojo hudomušno navihanost, ki je razelektrila tudi resnejše situacije!

Naj bo novo obdobje takšno, kot si ti: modro, navdihujoče in vedno malce igrivo. Srečno!

Vsi tvoji!