Od knjižničarja do uporabnika … izposoja v Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije

Izvleček
Pomemben segment knjižničarskega dela je izposoja. Izposoja na dom, v čitalnico ali medknjižnična izposoja. V prispevku smo v prvi vrsti želeli predstaviti izposojo na dom in v čitalnico. Nekoliko smo se zazrli tudi v preteklost. V zaključku smo razmišljali o tem, kaj vse vpliva na obisk knjižnice in izposojo knjižnega gradiva. Izposoja v specialni knjižnica je seveda specifična, prav tako njeni obiskovalci.

Ključne besede: izposoja, Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije, specialna knjižnica, obiskovalci, knjižnično gradivo.

1 Izposoja in pravila
Pomemben segment knjižničnih uslug oziroma knjižničarskega dela je izposoja. Izposoja na dom, v čitalnico ali medknjižnična izposoja. Starejše (pred letom 1950), antikvarne knjige ter raritete in poškodovano gradivo obiskovalcem izposojamo le v čitalnico. Novejše publikacije pa si lahko za štirinajst dni ali s podaljšanjem roka izposoje za en mesec, člani izposodijo na dom. V letu 2021 smo skoraj vsem publikacijam (monografije in serijske publikacije), natisnjenim po letu 1950, spremenili stopnjo dostopnosti iz čitalniške v časovno omejeno dostopnost – štirinajst dni. Namen – povečati izposojo, obisk knjižnice in približati gradivo uporabnikom.

Od leta 2006 v knjižnici vodimo elektronsko evidentiranje izposojenega knjižničnega gradiva. Do leta 2011 smo izposojali publikacije v testnem okolju, nadalje v pravem. Pred letom 2006 so knjižničarji za beleženje izposoje uporabljali izposojilne listke, le-te so uvedli že v obdobju med obema vojnama. Praksa knjižničarjev po skoraj vseh kulturnih ustanovah je takšna, da z vračili večinoma največkrat (in najbolj) zamujajo zaposleni v matični ustanovi. Enako kot vse knjižnice ima tudi naša s strani Sveta muzeja potrjen pravilnik o izposoji, vračilu gradiva in opominih. Zamudnine pri nas ne zaračunavamo. Zaposleni v matični ustanovi imajo zaradi narave svojega dela (raziskovanje, priprava razstav, znanstvenih objav in podobno) »prilagojeno« izposojo oziroma rok vračila knjižničnega gradiva. Včasih se ta rok precej podaljša in takrat se knjižničarji na prijazen način pogovorimo z muzejskimi kolegi in publikacije se vrnejo na knjižne police.

Knjižnica izposoja svoje gradivo tudi drugim kulturnim ustanovam preko medknjižnične izposoje. Opažamo, da je iz leta v leto vse več medknjižnične izposoje. Ravno tako pa si za zaposlene v matični ustanovi izposojamo publikacije iz drugih knjižnic. Vse gradivo iz tujine pa naročamo preko Narodne in univerzitetne knjižnice.

1.2 Statistični podatki o izposoji na dom
V segmentu izpisi (COBISS3) smo poiskali podatke o izposoji knjig za določena leta. Datum začetka izvajanja elektronske izposoje je 1. september 2006; v tem »prelomnem« letu smo do 31. decembra na dom izposodili 825 enot gradiva. V naslednjem letu (2007) je bilo tega 3023 enot, kar je za našo specialno knjižnico vzpodbudna številka. Od leta 2007 do 2017 se je izposoja gibala nad številko 3000 enot, padla je leta 2008 in 2009 (znašala okrog 2500 enot). Leta 2018 je bila nad 2500 enot, leta 2019 pa zopet nad 3000 enot. Rekordna izposoja je bila leta 2012, izposodili smo 3686 enot. Marca 2020 pa je Nacionalni inštitut za javno zdravje v Sloveniji potrdil primere novega koronavirusa v Sloveniji in vlada je razglasila epidemično stanje oziroma izredne razmere. Bolezen je vplivala tudi na delo v knjižnicah in zabeležili smo letno izposojo (le) 1678 enot gradiva. Najnižja izposoja je bila meseca aprila – samo 16 enot. Epidemija je prihajala v več valovih in tako krojila naša življenja in naš vsakdan. Leta 2021 je bila izposoja le za približno 300 enot višja od preteklega leta. 2022 smo že presegli število 2000 enot, 2023 pa smo se približali številki 3000 enot (natančno 2997 enot). V letu 2024 smo do konca junija zabeležili številko 1101 enot. Bomo videli, kako bo z izposojo do konca letošnjega leta.

2 Obiskovalci in gradivo knjižnice
Obiskovalci Knjižnice Narodnega muzeja Slovenije so v večini muzejski delavci in zunanji raziskovalci, dalje študenti arheologije, zgodovine, umetnostne zgodovine, etnologije (stroke, s katerimi se ukvarjajo zaposleni v muzeju). Včasih se vpiše v knjižnico tudi kakšen dijak (ali celo osnovnošolec) in strokovnjak z drugega področja, na primer pravnik, zdravnik, agronom, saj z našim gradivom »pokrivamo« širok spekter človekovih dejavnosti. Obisk oziroma statistiko obiska knjižnice vodimo v čitalniškem dnevniku, saj si nekateri obiskovalci ogledajo samo knjižnico ali knjižnično razstavo (vitrina meseca) in si ne izposodijo gradiva. V zadnjih letih beležimo porast obiska šolarjev, ki jih muzejski vodiči pripeljejo tudi na kratek ogled knjižničnih prostorov.

Novejše gradivo je prilagojeno potrebam naših muzejskih raziskovalcev, starejše pa je zelo raznoliko, saj je muzejska ustanova v preteklosti zbirala vsa tiskana in rokopisna dela s področij nacionalne kulture, zgodovinopisja in arhivalije. Začetki knjižnice se ujemajo z nastankom muzeja leta 1821. Knjižno gradivo je bilo na voljo obiskovalcem že od odprtja muzeja 4. oktobra 1831. Prvi tako imenovani Red za uporabo knjižnice je bil sprejet leta 1923 pod vodenjem duhovnika in bibliotekarja Ivana Žiberta. Takrat so začeli voditi tudi tako imenovano »izposojilno knjigo«¹, zaposlene pa so vzpodbujali k rednemu vračanju knjižničnega gradiva. Njegov naslednik literarni zgodovinar in bibliotekar dr. Avgust Pirjevec pa je uvedel tudi redne opomine za zamudnike.²

Od starejšega gradiva trenutno obiskovalce knjižnice najbolj privlačijo Valvasorjeva dela (med njimi Slava vojvodine Kranjske in topografiji Kranjske in Koroške) in Prešernova zapuščina (na primer Prešernova diploma, pismo staršem).³ Več znanstvenikov pa pregleduje tudi muzejski arhiv (1821-1945), ki je razdeljen na posamezna leta in hranjen v arhivskih škatlah. Tam bomo našli veliko dokumentov, povezanih z muzejem. Od računov, muzejskih letnih poročil, voščil, razglasov, različnih dopisov, seznamov muzejskih nakupov do knjižničnih terjatev. Arhiv ni pomemben vir le za raziskovanje zgodovine današnjega Narodnega muzeja Slovenije, ampak tudi drugih kulturnih ustanov, ki so bile v preteklosti pod »skupno muzejsko streho«.

V izpisih smo poiskali tudi podatke oziroma seznam najbolj iskanega gradiva za leta: 2006, 2023 in 2024. Zanimalo nas je, kaj so si člani knjižnice izposojali, ko smo šele začeli z elektronsko izposojo in kaj jih najbolj zanima v predzadnjem in zadnjem letu. V prvem letu elektronske izposoje (2006) je bilo obiskovalcem najbolj zanimivo gradivo monografija Obnova in varstvo arhitekturne dediščine (P. Fister, 1979), lansko leto Lukas: revija za poznavalce in ljubitelje umetnin in starin in v prvi polovici letošnjega leta knjiga o gradivu v Škofijski knjižnici v Nitri na Slovaškem z naslovom Tlače 16. storočia v Diecéznej knižnici v Nitre (L. Fábryová, 2000).⁴

3 Kaj vpliva na obisk knjižnice?
Verjetno gre za več dejavnikov. Pestrost gradiva, profesionalnost, ažurnost in prijaznost knjižničarjev, lokacija in delovni čas knjižnice, notranja ureditev in oprema, dostopnost gradiva, publiciteta knjižnice in knjižničnega gradiva ter zagotovo še kaj. Specialne knjižnice imamo, že zaradi posebnosti svojega gradiva, dosti manj obiska v primerjavi s splošnimi knjižnicami. Vsaka knjižnica oziroma knjižničarji pa seveda lahko vplivajo na obisk knjižnice.

V Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije želimo povečati število obiskovalcev, izposojo in prepoznavnost, zato smo uvedli nekaj novosti… Od leta 2017 ima knjižnica in ne le muzej, svojo Facebook stran, kjer objavljamo knjižne novitete, napovedujemo knjižnične dogodke, seznanjamo javnost s knjižnimi dragocenostmi in tako dalje. Od leta 2021 je skoraj vse novejše gradivo na voljo članom knjižnice za izposojo na dom. S 16. majem 2024 smo četrtkom za dve uri podaljšali delovni čas (razen poleti), kar pomeni, da obratujemo od osme do sedemnajste ure.⁵ Za četrtek smo se odločili knjižničarji, saj ima kar nekaj specialnih in visokošolskih knjižnic podaljšan urnik ob sredah, vodstvo in Svet muzeja pa nam je predlog oziroma nov pravilnik knjižnice tudi potrdil. Pobuda, da imamo en dan v tednu podaljšan urnik, pa je prišla tudi s strani rednih obiskovalcev knjižnice.

Vse bolj pa smo dejavni na področju publicitete – knjižnične razstave, prispevki o knjigah v revijah, na radiu in televiziji, predavanja in delavnice. Pred enim letom smo pripravili prvo knjigoveško delavnico, ki je požela presenetljiv uspeh. Od takrat imamo v načrtu, da ta dogodek dvakrat letno (maja in novembra) izvedemo v knjižnici. Za leto 2025 načrtujemo še kakšno posebno druženje ob knjigah za ljubitelje knjižnega gradiva in estetskih predmetov. Torej bi pripravili predstavitev knjižnega gradiva in določenih muzejskih predmetov ali predmetov iz zasebnih zbirk. Prva predstavitev bi bila na temo nakita, torej izbrani kosi nakita in publikacije, povezane s to tematiko.

Čitalnica Knjižnice NMS (foto: Matej Hreščak)

Z namenom, da bi odkrili, kaj ljudi privablja v našo knjižnico in muzej, se knjižničarji informatorji veliko pogovarjamo z zvestimi obiskovalci. Povedali so nam, da jim je všeč lokacija v središču Ljubljane, mirno okolje, dostopnost gradiva, izgled knjižnice in ažurnost knjižničarjev. V poletnih mesecih pa predvsem to, da je naša čitalnica ravno prav ohlajena in zaposleni v knjižnici nimamo kolektivnega dopusta, kar pomeni, da smo vsak dan (od ponedeljka do petka) odprti za javnost. Med 15. julijem in 20. avgustom imamo samo krajši odpiralni čas: od devete do štirinajste ure, saj nas v tem času (v povprečju) obišče največ uporabnikov knjižnice. V prihodnosti se da še marsikaj izboljšati in prilagoditi težnjam uporabnikom knjižnic. Najpomembnejše je, da jim knjižničarji znamo prisluhniti in ugoditi njihovim željam. Vsekakor bi bile naše usluge (še) dosti boljše, če bi bilo v knjižnici več zaposlenih knjižničarjev. Nič se ne da narediti čez noč, ampak le po premišljenih korakih in z veliko mero potrpežljivosti.

V prihodnosti bi radi vzbudili čim več pozornosti pri mladih (maturanti, študenti, brezposelni itd.), zato moramo biti knjižničarji čim bolj dejavni na družbenih omrežjih in v knjižnici izvajati čim več dejavnosti, ki bi privlačile potencialne obiskovalce. Dobre rezultate prinaša tudi sodelovanje med knjižničarji in muzejskimi pedagogi. Vseeno pa morata biti prepoznavnost in muzejsko poslanstvo v ravnotežju. Vsi muzejski delavci moramo slediti muzejskim nalogam, ki so zapisane v ustanovitvenem aktu muzeja. Med drugim so to zbiranje, ohranjanje in predstavljanje kulturne dediščine in s tem nacionalne zgodovine. Knjižnica je del Narodnega muzeja Slovenije in to mora biti tudi v zavesti muzejskih knjižničarjev.

1. Izraz izposojilna knjiga so v knjižničarski stroki uporabljali v času med obema vojnama. [↩]
2. Hreščak, M. (2021). Zgodovina knjižnice Narodnega muzeja Slovenije, V: Narodni muzej Slovenije, 200 let, Narodni muzej Slovenije, str. 368-369 [↩]
3. Ljubitelji knjig najdejo najnujnejše podatke o Prešernovi zapuščini in Valvasoriani v publikaciji Dragocenosti Narodnega muzeja Slovenije, ki je izšla leta 2021 ob 200. letnici Narodnega muzeja Slovenije. [↩]
4. Seznam najbolj iskanega gradiva v knjižnici NMS zajema transakcije: izposoja na dom, izposoja v čitalnico, podaljšanje roka izposoje, sprememba datuma poteka, transakcija v čitalnici. [↩]
5. Podatki o knjižnici so dostopni na muzejski spletni strani [↩]