Od inkunabule do popotnega dnevnika: starejše knjižno gradivo v knjižnici Narodnega muzeja Slovenije

Izvleček
V prispevku smo želeli opozoriti na starejše gradivo in raritete, ki jih hrani Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. Knjižnih zgodb, ki bi jih lahko delili z bralci, je veliko, saj so knjige lahko izjemne zaradi svoje vsebine, podobe, redkosti, tržne vrednosti, provenience, starosti itd. Težko je izbrati najzanimivejše in najpomembnejše, saj je vsak izbor pristranski. Za knjižničarje je poleg obdelave, izposoje in zaščite gradiva zelo pomembna publiciteta tiskov, predvsem starejših in v javnosti manj znanih.

Ključne besede: Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije, specialna knjižnica, starejše gradivo, raritete, zaščita gradiva

Uvod
Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije ima dolgo zgodovino, njeni začetki segajo v leto 1821, ko je bil na pobudo kranjskih deželnih stanov ustanovljen Kranjski deželni muzej. Muzejska ustanova je tako začela poleg drugih predmetov zbirati vsa tiskana in rokopisna dela s področij nacionalne kulture, zgodovinopisja in arhivalije. Izjemno pomembni so bili tudi darovi posameznikov, ustanov in društev. Starejše knjižno gradivo je ravno zaradi tega raznovrstno, zanimivo, izjemno in dragoceno. Prav posebno mesto v knjižnici imajo prvotiski, protestantika, Valvasoriana, Vodnikiana, Zoisova pisma, Prešernova zapuščina, zasebni knjižnici grofa Antona Aleksandra Auersperga ter Miroslava Premrouja itd. V knjižnem fondu pa so seveda poleg teh še drugi tiski, ki so osupljivi oziroma pozornost vzbujajoči.

1 Dragoceno in privlačno knjižno gradivo
1.1 Prvotiski in protestantika
Mimo inkunabul oziroma prvotiskov ne moremo, knjižnica jih hrani pet. Omenili bi Biblijo z razlago Nikolausa iz Lyre z datacijo 12. aprila 1493, tako natančna datacija za inkunabule ni nič nenavadnega (Dular, 2013). Knjiga pa je zanimiva tudi zaradi lastniških pripisov in risb (roka, glava frančiškana s tonzuro in podobno) ter bogatih lesorezov.
Protestantske knjige so redke, a v naši knjižnični zbirki hranimo kar osem izvodov, avtor štirih je Jurij Dalmatin. Poudarili bi Dalmatinove Lepe krščanske molitve (1595), ki veljajo za najbolj priljubljeno knjigo slovenskih protestantov (Žvanut, 1988). Dalmatin je dal za tiskanje molitev denarna sredstva iz lastnega žepa, privezana pa jim je še publikacija Ta celi catehismus (1595) Felicijana Trubarja.

1.2 Avtobiografija in poročilo
Avtobiografija Žige Herbersteina (1559)¹ je markanten preplet dogodivščin, ki jih je avtor, odposlanec vladarske hiše Habsburžanov, izkusil na diplomatskih popotovanjih po svetu. Bralci smo navdušeni predvsem nad lesorezi vladarjev, Herbersteinovih sodobnikov, ki jih najdemo na začetku knjige. Nič manj zanimivo pa ni Temeljno poročilo o Notranjskem Cerkniškem jezeru (1761),² ki ga je sestavil zemljemerec in slikar Franc Anton Steinberg. Za nas je še prav posebej pomembno, da je imena voda, jam, krajev in požiralnikov navedel v slovenskem jeziku. To je slikovito delo, saj je opremljeno z estetskimi ilustracijami in zemljevidi (COBISS ID=218089728).

1.3 Znamenita moža – Valvasor in Prešeren
Valvasoriana se imenuje zbir osmih del polihistorja Janeza V. Valvasorja, ki jih hrani muzejska knjižnica. Tokrat bi poudarili Ovidove metamorfoze (Ovidii Metamorphoseos icones, 1680) in Prizorišče človekove smrti v treh delih (Theatrum mortis humanae tripartitum, 1681). Obe nam približata svet mitologije, filozofije in posmrtnega življenja. Čudoviti publikaciji sta bili natisnjeni v Valvasorjevi delavnici in tiskarni na gradu Bogenšperk.
Ena vidnejših zapuščin v knjižnici je zagotovo Prešernova, zbirka listin in rokopisov, ki so povezani z velikim pesnikom. Zelo je privlačna Prešernova univerzitetna diploma – pergamentna listina z originalnim pečatom.

1.4 Knjižni biserček
To je potovalni dnevnik oz. zapiski o potovanju ob Muri na Štajerskem, avtorica je grofica Marija Auersperg Attems. Bila je žena gospodarstvenika, pesnika in politika grofa Antona Aleksandra Auersperga, ki je bil znan tudi pod pesniškim psevdonimom Anastasius Grün (Anastazij Zelenec). Dnevnik je tanek zvezek, petnajst strani je popisanih z besedilom o izletu od Gradca do Marijinega Celja. Med listi pa so shranjene tudi posušene rastline in ostanek nitke za vezenje.³
Knjižni »sladkorček« spada med zelo posebno gradivo, ki je bilo še do nedavnega dokaj neznano za obiskovalce knjižnice.

Dnevnik Marije Auersperg Attems (foto: Tomaž Lauko)

2 Hranjenje dragocenega gradiva
Starejše in redko knjižno gradivo hranimo ločeno od preostalega gradiva. Knjižnica ima za to določen prostor, ki se imenuje Trezorska soba. Raritete in zakladi nacionalnega pomena so spravljeni v trezorskih omarah oziroma trezorjih, kjer so zaščiteni pred odtujitvijo, klimatskimi dejavniki in naravnimi nesrečami. Preostalo prav tako dragoceno gradivo, a ne tako izjemno, je hranjeno v omarah z lesenimi policami, za steklenimi vrati. Najranljivejše publikacije so hranjene v mapah, kartonskih škatlah ali ovojih iz brezkislinskega papirja. Vse je narejeno po meri in v knjigoveškem kotičku naše knjižnice. Konservator restavrator redno preverja stanje starejšega gradiva in ga po potrebi očisti ali zaščiti. Na primer na nekaj let publikacije, vezane v usnje, »osveži« – namaže s tjulnjo mastjo ali lanolinom,⁴ da zaradi morebitne izsušitve usnje ne bi razpokalo.
Vrata, ki vodijo v Trezorsko sobo, so ves čas zaklenjena, nič drugače ni z omarami in trezorji. Dostop do izjemnega knjižnega gradiva imamo samo knjižničarji in varnostna služba. Sodelavci v knjižnici vodimo trezorski dnevnik, v katerega vpisujemo vse gradivo, ki ga za ogled v čitalnici naročijo obiskovalci ali pa ga potrebujemo za predavanje, obisk novinarjev ali razstavo. Knjižničarji s tem gradivom rokujemo z velikim spoštovanjem in ga vestno vračamo v Trezorsko sobo. Več publikacij je že najdljivih v sistemu COBISS, v polje 316 (v COBISS-u) se skrbno vpisujejo posebnosti posameznega izvoda, ki ga hrani muzejska knjižnica. Na primer lastniški žigi, ekslibrisi, podpisi, posebne vezave, obreze, platnice, zapirala, manjkajoče strani in podobno (primer: COBISS ID = 72439808). Pred kratkim smo naredili tudi popis trezorskega gradiva in ga vnesli v Excelovo razpredelnico, da imamo na enem mestu zbrane vse raritete.

Pogled na police s starejšim knjižničnim gradivom (foto: Matej Hreščak)

3 Knjižne raritete in publiciteta
Knjižnični red določa, da obiskovalci knjižnice naročijo trezorsko gradivo vsaj dan pred obiskom. Vse, ki se prvič srečajo s knjižnimi raritetami, seznanimo s pravili ravnanja s tovrstnim gradivom in jih opozorimo na neprecenljivo vrednost publikacij. Priložnostne razstave, predavanja, vodstva po knjižnici, radijski in televizijski prispevki ter članki v revijah knjižne zaklade približajo javnosti oziroma širokemu krogu ljudi. Veliko ljubiteljev kulture ne ve, kaj hranimo za muzejskimi zidovi, in so nemalokrat prijetno presenečenimi nad knjižnimi biseri. Poleg hranjenja, zaščite, obdelave knjižnega gradiva, izposoje novejših monografskih in serijskih publikacij na dom in starejših v čitalnico je zelo pomembna tudi publiciteta knjižnice in knjižničnih zbirk. Priložnosti se ponujajo ob kulturnem dnevu, Prešernovem rojstnem dnevu, ob častitljivih obletnicah, razstavah itd. Leta 2021 je bila to 200. obletnica ustanovitve muzeja, leta 2023 razstava Spomin Slovenije (24. 10.–3. 12. 2023), na kateri so bile predstavljene dragocenosti iz več slovenskih kulturnih ustanov. Razstavljeni so bili izvirniki iz hramov kulture, ki smo uvrščeni na Nacionalno listo Unesca Spomin sveta. Eksponati so pritegnili pozornost strokovne in laične javnosti ter medijev. Upamo, da bo podobnih dogodkov še veliko. Obiskovalci se tako srečajo z neznanim in dragocenim gradivom, knjižničarji pa s ponosom predstavimo kulturno (knjižno) dediščino, kar je pravzaprav tudi eno naših poslanstev.

Viri in literatura

Dular A. (2013). Lyra de Nicolai. V: Vavtar, M., in Oven, M. (ur.). Skrito znanje: knjižne dragocenosti iz zbirk ljubljanskih specialnih knjižnic. Narodni muzej Slovenije, str. 56–57.

Žvanut, M. (1988). Knjige iz 16. stoletja v Knjižnici Narodnega muzeja. Narodni muzej.

1. To je delo: Mein alters in LXXIIII Den Vierdtn Khayser erlebt, den dreyen In Kriegen, Achte in Ratn,… [↩]
2. Prevod naslova: Gründliche Nachricht von dem in dem Inner-Crain gelegenen Czirknitzer See. Naslovni list je bil natisnjen leta 1758, publikacija pa je izšla leta 1761. [↩]
3. Grofica Marija Auersperg Attems je imela več konjičkov – zanimanje za hortikulturo, slikanje in vezenje, kar je bilo pri plemenitih damah v navadi. [↩]
4. Živalski lanolin je rumena voskasta snov, ki jo izločajo žleze lojnice ovc. Na tržišču je tudi alternativa – rastlinski lanolin. [↩]