Od ciljev trajnostnega razvoja k dejanjem: knjižnice kot partnerice trajnostne prihodnosti

EBLIDA – European Bureau of Library, Information and Documentation Associations – je neodvisno krovno združenje knjižničnih, informacijskih in dokumentacijskih združenj ter sorodnih ustanov v Evropi. Med njenimi polnopravnimi članicami je tudi Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Med 20. in 22. aprilom 2026 je v Pragi potekalo 34. srečanje strokovnega Sveta EBLIDA in letna konferenca EBLIDA z naslovom Sense and Sustainability: From Goals to Action in Week 17. Libraries as Partners for a Sustainable Future. Dogodek je EBLIDA pripravila v sodelovanju z Združenjem knjižnic Češke, program pa je potekal v Mestni knjižnici Praga in Nacionalni knjižnici Češke. Osrednja tema konference je bila trajnostnost v širšem pomenu – kot okoljska, socialna, kulturna in demokratična odgovornost knjižnic.

S kolegico bibliotekarko Ano Kosič sva na konferenci zastopali Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije in Goriško knjižnico Franceta Bevka Nova Gorica, ki sta najino udeležbo tudi finančno podprli.

Povezovanje in prihodnje usmeritve EBLIDA

Prvi dan konference je bil namenjen internim sestankom in zasedanju strokovnega Sveta EBLIDA in drugih strokovnih skupin. Kot predstavnici ZBDS sva se udeležili 34. letnega zasedanja Sveta, na katerem je bilo predstavljeno delo organizacije ter se je potrdil operativni načrt za obdobje 2026–2027. Ta uresničuje strateški načrt EBLIDA za obdobje 2025–2028 in projekt ELAN ter poudarja povezovanje in izmenjavo znanja, evropsko zagovorništvo knjižnic, trajnostnost, demokratično participacijo in enakopraven dostop do informacij. Med pomembnimi nalogami so tudi delovanje strokovnih skupin ELAN, širjenje priporočil poročila OMC, tesnejše sodelovanje z organizacijo Public Libraries 2030 in priprava konference EBLIDA 2027. Slednjo bodo v letu 2027 gostili hrvaški kolegi in bo potekala v Nacionalni in univerzitetni knjižnici v Zagrebu.

Predstavitev letnega poročila in načrta (foto: Saša Vidmar)

Sledilo je srečanje ELAN Forum: A Group Coaching Event on Network Building and Collective Impact. ELAN – European Library Associations Network – je evropski projekt, ki ga EBLIDA izvaja med letoma 2025 in 2028 z namenom krepitve zmogljivosti, strokovnosti in medsebojnega sodelovanja knjižničnih združenj. Srečanje je moderiral nekdanji predsednik EBLIDA Ton van Vlimmeren, zasnovano pa je bilo kot skupinsko usposabljanje, pri katerem naj bi vsak udeleženec navezal vsaj en nov in uporaben strokovni stik.

Trajnost kot okoljska, družbena in demokratična odgovornost

Osrednji konferenčni dan so z nagovori odprli direktor Mestne knjižnice Praga Tomáš Řehák, generalni direktor Nacionalne knjižnice Češke Tomáš Foltýn in predsednica EBLIDA Erna Winters.

Tomáš Řehák, direktor Mestne knjižnice Praga (foto: Saša Vidmar)

Sledilo je plenarno predavanje češkega novinarja, aktivista in umetnika Lukáša Houdeka z naslovom Kako govoriti o stvareh, ki jih nočemo slišati. Na podlagi osebnih izkušenj s šikaniranjem in zlorabo ter svojega dela s tabuiziranimi družbenimi temami je opozoril, da je nujno odpirati neprijetna družbena vprašanja (rasizem, kockanje, vojni zločini ipd.). Knjižnice je predstavil kot varne prostore, v katerih je mogoče spregovoriti, poslušati različne izkušnje ter se soočiti s predsodki in zamolčanimi družbenimi problemi.

Lukáša Houdeka (foto: Saša Vidmar)

Na okrogli mizi Zakaj naj se knjižnice vključujejo v vprašanja in izzive trajnosti? so sodelovali Sharon Memis, generalna sekretarka IFLA, Michal Broža, vodja Informacijskega centra Združenih narodov v Pragi, Barbora Černohorská, direktorica Občinske knjižnice Statenice, in Alison Nolan, izvršna direktorica Škotskega sveta za knjižnice in informacije. Razpravo je moderiral direktor EBLIDA Andrew Cranfield.

Sogovorniki so poudarili, da trajnostnost ni omejena na varovanje okolja, temveč vključuje tudi izobraževanje, socialno povezanost, demokratično odpornost, kulturno udejstvovanje in dobro počutje skupnosti. Knjižnice so predstavili kot zaupanja vredne ustanove, skupnostna središča in odprte prostore za dialog. Posebej je bilo izpostavljeno, da tudi majhne knjižnice s svojimi vsakdanjimi storitvami, vključevanjem prostovoljcev in povezovanjem prebivalcev že uresničujejo načela trajnosti, čeprav pri tem ne uporabljajo vedno jezika Agende 2030.

Od posameznih projektov do sistematičnega delovanja

V okviru konference sva se udeležili tudi delavnice Certificiranje knjižnic na področju ciljev trajnostnega razvoja, ki jo je vodila Kristine Fjord Tolborg, direktorica danske organizacije Chora 2030. Predstavila je danski model certificiranja, ki ga je do leta 2026 pridobilo 42 knjižnic oziroma več kot 40 odstotkov danskih splošnih knjižnic.

Model knjižnice spodbuja, da trajnosti ne obravnavajo zgolj v okviru posameznih projektov, temveč jo vključijo v strategijo, delovanje organizacije in odnos do lokalne skupnosti. Proces temelji na vključevanju zaposlenih, pripravi akcijskega načrta, trajnostnem notranjem poslovanju ter dejavnostih, ki prebivalcem omogočajo sodelovanje in konkretno ukrepanje. Certifikat zato ne pomeni, da je delo zaključeno, temveč potrjuje vzpostavitev sistematičnega in dolgoročnega procesa. Pridobivanje certifikata je sicer za knjižnice plačljiva storitev.

Andrew Harbison, direktor programa WebJunction pri OCLC, je v prispevku OCLC in trajnost: grajenje skupnosti v času sprememb predstavil, kako OCLC knjižnice podpira s skupnimi tehnološkimi storitvami, raziskavami, strokovnim povezovanjem ter brezplačnimi izobraževalnimi vsebinami programa WebJunction.

Povzel je tudi rezultate delavnice Climate Action Sprint, na kateri so udeleženci oblikovali osnutke konkretnih podnebnih ukrepov. Proces je vključeval oceno podnebnih tveganj, prepoznavanje ranljivih skupin, določitev ključnih deležnikov ter pripravo 90-dnevnega akcijskega načrta z opredeljenimi nalogami, odgovornostmi in časovnico. Osrednje sporočilo je bilo, da lahko knjižnice s premišljenim načrtovanjem in partnerstvi pomembno prispevajo k odpornosti lokalnih skupnosti.

Primeri trajnostnih praks iz evropskih knjižnic

V sklopu kratkih predstavitev, ki jih je moderiral Thomas Sture Rasmussen iz Danskega knjižničnega združenja, so bili predstavljeni primeri trajnostnega delovanja različnih evropskih knjižnic. V pripevkih so bili predstavljeni primeri sodelovanja z bodočimi arhitekti pri oblikovanju knjižničnih prostorov, uporabe metode STEM v povezavi z okoljskim ozaveščanjem v knjižnicah, psihosocialne podpore v ukrajinskih knjižnicah ter škotski sklad za financiranje zelenih projektov. Med temami so bile tudi trajnostna preobrazba knjižnice v Virovitici, skupnostne storitve dublinskih knjižnic, robotska tekmovanja v manjših knjižnicah ter dejavnosti knjižnic na področju podnebnega ukrepanja in odpornosti skupnosti.

Francis De Bonnaire, evropski koordinator raziskave SentoBib, je predstavil vseevropsko raziskavo uporabnikov knjižnic, v kateri je sodelovalo že več kot 1.250 knjižnic in več kot 200.000 anketirancev. Raziskava knjižnicam omogoča sistematično spremljanje potreb in izkušenj uporabnikov, primerjavo rezultatov z drugimi knjižnicami ter pridobivanje podatkov, potrebnih za načrtovanje storitev in zagovorništvo.

Popoldanski program se je zaključil s projekcijo 90-minutnega pretresljivega dokumentarnega filma The Librarians, ki prikazuje ameriške knjižničarje pri obrambi intelektualne svobode in pravice do branja ob naraščanju zahtev po umikanju določenih knjig iz knjižnic (cenzura). Projekciji je sledil pogovor z občinstvom, ki ga je moderiral Andrew Cranfield. Prek spletne povezave se je razpravi pridružila tudi Martha Hickson, ena izmed knjižničark, predstavljenih v filmu, ter spregovorila o pritiskih, grožnjah in drugih posledicah svojega zagovarjanja svobodnega dostopa do informacij.

Zvečer smo se ponovno zbrali v Nacionalni knjižnici Češke republike, kjer je v Zrcalni kapeli potekala predstavitev priročnika The Green Librarian Handbook. Sledila sta sprejem in konferenčna večerja, namenjena neformalnemu povezovanju ter nadaljevanju strokovnih pogovorov.

Nacionalna knjižnica Češke (foto: Saša Vidmar)

Prihodnost evropskih splošnih knjižnic

Zadnji dan konference je bila v ospredju delavnica Načrtovanje prihodnosti evropskih splošnih knjižnic, ki so jo skupaj pripravili EBLIDA, Public Libraries 2030 in strokovna skupina OMC. Klaas Gommers iz Nizozemskega združenja splošnih knjižnic, direktorica Public Libraries 2030 Ilona Kish in direktor EBLIDA Andrew Cranfield so vodili predstavitev poročila, panelno razpravo in pogovor o razvoju evropskih splošnih knjižnic.

Načrtovanje prihodnosti evropskih splošnih knjižnic (foto: Saša Vidmar)

Na konferenci je bilo poročilo OMC še v pripravi, Evropska komisija pa ga je julija 2026 objavila pod naslovom Strengthening Europe through Public Libraries. Pri njegovi pripravi je sodelovalo 36 strokovnjakov iz 25 držav članic Evropske unije. Poročilo opredeljuje deset družbenih izzivov, pri katerih lahko knjižnice prevzamejo pomembno vlogo, med njimi vseživljenjsko učenje, socialno povezanost, zmanjševanje digitalnega razkoraka, demokratično odpornost, trajnost, zdravje in pripravljenost na krizne razmere.

Strokovna skupina priporoča izboljšave na šestih področjih: v zakonodajnih in strateških okvirih, financiranju, zbiranju in uporabi podatkov, razvoju zaposlenih, zagotavljanju trajnostnih in vključujočih prostorov ter digitalni zrelosti in inovacijah. Splošne knjižnice morajo biti po ugotovitvah poročila prepoznane kot temeljne javne storitve, do katerih mora biti zagotovljen brezplačen dostop.

V panelni razpravi o praktični uporabi poročila so sodelovali člani delovne skupine, med njimi tudi mag. Aleš Klemen iz Mestne knjižnice Ljubljana. Klemen je Slovenijo v strokovni skupini OMC zastopal skupaj z Marjanom Gujtmanom z Ministrstva za kulturo. Razprava je bila osredotočena na prenos priporočil v nacionalne in lokalne strateške dokumente ter na oblikovanje jasnejšega in samozavestnejšega zagovorniškega jezika, s katerim lahko knjižnice odločevalcem predstavijo svoj dolgoročni družbeni pomen.

Sledilo je srečanje Erasmus+ Connections, namenjeno izmenjavi izkušenj in iskanju partnerjev za mobilnosti ter skupne projekte. Udeleženci so v obliki svetovne kavarne razpravljali o iskanju partnerjev, vključevanju rezultatov mobilnosti v delo organizacij in spremljanju njihovih učinkov. Simona Šinko in Mateja Vodiškar iz Mestne knjižnice Ljubljana sta predstavili praktične izkušnje z organizacijo skupinskih mobilnosti za odrasle udeležence izobraževanja.

Napoved Konference EBLIDA 2027 (foto: Ana Kosič)

Mednarodno povezovanje se začne doma: osebni komentar

Udeležba slovenskih predstavnikov na mednarodnih konferencah je izjemno pomembna. Ne le zaradi pridobivanja novih znanj in navezovanja stikov, temveč tudi zato, ker imamo tudi v slovenskih knjižnicah veliko izjemnih vsebin, ki bi jih bilo vredno deliti z drugimi. Želela bi si, da se slovenski udeleženci na takšnih dogodkih ne bi srečevali zgolj po naključju, ampak bi se jih udeleževali bolj povezano, z jasnimi skupnimi cilji in sporočili slovenske knjižničarske stroke.

Na konferenci so me, poleg vsebin, navdušili predvsem sproščenost in odprtost organizatorjev ter udeležencev. Moderiranje posameznih sklopov je spodbujalo pogovor in povezovanje, vprašanj ter komentarjev občinstva ni zmanjkalo, strokovne razprave pa so se spontano nadaljevale tudi med odmori in neformalnimi srečanji.

Ob tem velja poudariti, da imamo tudi v Sloveniji dve osrednji in kakovostni strokovni srečanji – Kongres ZBDS in Posvetovanje sekcij ZBDS. Obe sta vsebinsko in organizacijsko na zelo visoki ravni. Želim si, da bi se ju udeleževali v čim večjem številu, se še tesneje povezovali ter skupaj nadgrajevali že tako kakovostno delo slovenskih knjižnic.

Letošnji Kongres ZBDS z naslovom Kdaj, če ne zdaj?! Skupaj za razvoj knjižnic bo potekal od 16. do 18. septembra 2026 v prostorih IZUM-a v Mariboru. Del programa bo tudi projekcija dokumentarnega filma The Librarians, ki odpira vprašanja političnih pritiskov, omejevanja dostopa do knjig ter odgovornosti knjižnic pri obrambi intelektualne svobode.

Pomembno je, da si film ogledamo v čim večjem številu, se o njem odkrito pogovorimo ter razmislimo, kako lahko kot stroka pravočasno prepoznamo podobne pritiske in se nanje odzove. Dogajanje v eni državi namreč ne ostane nujno omejeno z njenimi mejami. Bodimo pripravljeni.