Od bralnih klubov do evropskih poti: mobilnost učečih se odraslih v Mestni knjižnici Ljubljana

Izvleček

Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) v okviru akreditacije Erasmus+ izvaja skupinske mobilnosti učečih se odraslih, ki so namenjene članom bralnih klubov, udeležencem izobraževalnih ter kreativnih delavnic, s posebnim poudarkom na vključevanju oseb z manj priložnostmi – starejših odraslih, posameznikov z nižjim socialno-ekonomskim statusom in tistih z manj mednarodnimi izkušnjami. V letih 2024–2025 je MKL izvedla sedem mobilnosti. Udeleženci so prek kulturnih, jezikovnih in izobraževalnih vsebin krepili ključne kompetence evropskega okvira za vseživljenjsko učenje – večjezičnost, pismenost, kulturno zavest, digitalne spretnosti in medkulturno razumevanje. Za mnoge je bila mobilnost prelomna izkušnja, ki jim je omogočila premagati strah pred potovanjem, okrepiti samozavest in razviti občutek pripadnosti evropskemu prostoru. Članek predstavlja strateški pristop MKL k načrtovanju in izvedbi mobilnosti, vključno s pripravo udeležencev, timskim delom in evalvacijo. Poudarja pomen knjižnic kot aktivnih partnerjev v sistemih vseživljenjskega učenja ter dokazuje, da lahko splošne knjižnice z vključujočim pristopom pomembno prispevajo k preprečevanju socialne izključenosti in spodbujanju aktivnega staranja.

Ključne besede: Erasmus+, mobilnost učečih se, izobraževanje odraslih, splošne knjižnice, Mestna knjižnica Ljubljana, mednarodno sodelovanje, dobre prakse v knjižnicah

Uvod

Vloga splošnih knjižnic v vseživljenjskem učenju je bila že večkrat potrjena v mednarodnih dokumentih in raziskavah. Kot navaja Manifest UNESCO o splošnih knjižnicah je knjižnica »lokalno informacijsko središče, ki omogoča uporabnikom dostop do vseh vrst znanja in informacij« (Haggstrom, 2004). V družbi vseživljenjskega učenja so splošne knjižnice vozlišča, ki povezujejo lokalno učno okolje – bodisi formalno ali neformalno – z globalnimi viri informacij in znanja, zato lahko igrajo temeljno pomembno vlogo pri razvoju prihodnjih sistemov vseživljenjskega učenja (Haggstrom, 2004).

Mestna knjižnica Ljubljana (v nadaljevanju: MKL) v okviru akreditacije Erasmus+ za izobraževanje odraslih izvaja štiri oblike mobilnosti – sledenje na delovnem mestu, udeležbo na tečajih, vabljenje strokovnjakov in skupinsko mobilnost učečih se odraslih. Prav slednja predstavlja edinstveno priložnost, da skupina udeležencev odpotuje v tujino na kratkoročno mednarodno izmenjavo ter preko kulturnih, jezikovnih in izobraževalnih vsebin krepi ključne kompetence evropskega okvira za vseživljenjsko učenje. Te vključujejo pismenost, večjezičnost, digitalne spretnosti, kulturno zavest in izražanje, podjetnost, matematično in naravoslovno pismenost ter osebnostne in socialne veščine, skupaj z aktivnim državljanstvom (Erasmus+, 2025).

V MKL še posebej razvijamo večjezičnost, pismenost ter kulturno zavest in izražanje – kompetence, ki so osrednjega pomena za knjižničarje, izvajalce izobraževalnih programov in odrasle uporabnike. Mobilnost za nas ni le potovanje, temveč skrbno načrtovan proces, ki vključuje pripravo skupine, izvedbo mobilnosti v tujini, spremljanje udeležencev in poglobljeno evalvacijo. Knjižnice imajo potencial, da ustvarijo razliko med tradicionalnim sistemom formalnega izobraževanja in širšim sistemom učenja, saj so družbeno vključujoči prostori, ki ponujajo široko izbiro različnih medijev in strokovno vodenje pri iskanju informacij. Namen članka je deliti naše izkušnje, izzive in dobre prakse, hkrati pa spodbuditi tudi druge knjižnice, da se opogumijo in organizirajo podobne aktivnosti, ki lahko pomembno prispevajo k osebnostni in strokovni rasti njihovih uporabnikov in zaposlenih.

Strateški pristop k mobilnosti

V MKL se mobilnosti lotevamo strateško, odgovorno in vključujoče. Naš cilj je omogočiti, da odrasli udeleženci – tudi tisti, ki imajo v življenju manj priložnosti – doživijo mednarodno okolje, se učijo prek izkušenj in razvijajo občutek, da so del širšega evropskega prostora. Mednarodno sodelovanje je vpeto v vizijo MKL in predstavlja pomemben del aktualnega strateškega načrta organizacije. V letu 2022 smo pridobili akreditacijo Erasmus+ za področje izobraževanja odraslih, s čimer smo formalizirali naš pristop k mednarodnim aktivnostim. Začeli smo z izvajanjem mobilnosti zaposlenih v obliki sledenja na delovnem mestu. Z leti smo pridobili dragocene izkušnje, ob podpori nacionalne agencije CMEPIUS in z učenjem iz praks drugih ponudnikov izobraževanja odraslih pa smo v letu 2024 dosegli pomemben mejnik – organizirali smo prvo mobilnost učečih se odraslih (Šinko, 2024).

Vseživljenjsko učenje je koncept s širšim obsegom in posledicami, ki raztaplja meje med tradicionalnimi sektorji – izobraževalna politika, politika trga dela, industrijska politika, regionalna politika, socialna politika in kulturna politika so vse vpletene v vseživljenjsko učenje in vse nosijo skupno odgovornost zanj. V skladu s tem razumevanjem v program vključujemo voditelje bralnih klubov, izvajalce kreativnih in izobraževalnih delavnic, starejše odrasle, člane bralnih skupin in druge uporabnike knjižnice. Številni od njih se z mobilnostjo prvič srečajo z mednarodnim učenjem, prvič potujejo v tujino ali prvič letijo z letalom, s pripravo na mobilnost pa razvijajo tudi digitalno pismenost ter spoznavajo kulturo in zgodovino drugih držav (Šefman, 2024; Šefman, 2025).

Program Erasmus+ za izobraževanje odraslih se je izkazal kot učinkovit instrument za mednarodno sodelovanje. Raziskave programa Erasmus+ so osredotočene na učeče se odrasle, ki so individualno ali kolektivno sodelovali v mobilnostih, ter analizirajo vpliv rezultatov na njihova življenja in družbeno-ekonomsko odpornost (Buiskool et al., 2023). Program mobilnosti skupaj s Centrom za mednarodno sodelovanje in spremljevalci podrobno pripravi gostujoča organizacija, pri tem pa vedno prisluhne potrebam ter željam udeležencev.

Mobilnost je vedno timsko delo – ne le zaposlenih, ampak tudi udeležencev (Zadravec in Plestenjak, 2024b). Ti aktivno prispevajo k pripravi vsebin, predstavitev, srečanj in kulturnih programov. Pogosto pripravljajo poglobljene predstavitve o zgodovini, književnosti, umetnosti, naravi in kulturi države gostiteljice, ki jih nato predstavijo na srečanjih v tujini ali znotraj skupine. Vsi različni modeli izobraževanja in usposabljanja se zanašajo na delovne metode, ki razvijajo sposobnost posameznika, da aktivno in samostojno išče informacije ter razvija znanje (Haggstrom, 2004). S tem naši udeleženci krepijo svoje znanje, komunikacijske veščine in zaupanje v lastne sposobnosti.

Vključevanje oseb z manj priložnostmi

Pomemben del poslanstva MKL in ena od prioritet programa Erasmus+ je vključevanje oseb z manj priložnostmi – starejših odraslih, posameznikov z nižjim socialno-ekonomskim statusom, oseb z manj izkušnjami v mednarodnem okolju ali tistih, ki zaradi življenjskih okoliščin potrebujejo dodatno podporo pri vključevanju v izobraževalne in kulturne programe.

Knjižnice bi morale biti vedno usmerjene k opolnomočenju uporabnikov; ustvariti je treba vzdušje, v katerem se tudi najbolj plaha oseba počuti sposobna prositi za pomoč, ne da bi bila obravnavana kot neustrezna (Haggstrom, 2004). Ta načelna usmeritev je še posebej pomembna pri delu s starejšimi odraslimi in ranljivimi skupinami. Splošne knjižnice predstavljajo ključno vstopno točko za izobraževanje v skupnosti za vseživljenjsko učenje, pri čemer je potrebno večplastno znanje knjižničarjev za uspešno delo s starejšimi odraslimi (Hackett, 2018).

Za mnoge udeležence je prav mobilnost prelomna izkušnja. Premagajo strah pred potovanjem ali tujim jezikom, pridobijo nove socialne stike, začutijo večjo samostojnost in samozavest ter izkusijo, da so njihove življenjske izkušnje dragocene in da se lahko učijo vse življenje, ne glede na starost ali okoliščine (Mikulec in Kristl, 2025). Sodobne raziskave izpostavljajo razvijajoče se uporabniške zahteve in potrebo po personaliziranih digitalnih virih ter pomen vključujočega oblikovanja knjižničnih storitev (Matteson in Gersch, 2020).

Mobilnosti dokazujejo, da je izobraževanje odraslih lahko dostopno, prijazno in vključujoče. MKL udeležencem pomaga premagati praktične ovire – od usklajevanja prevoza do pomoči pri pripravah, razlage postopkov in prilagoditev programov. V primeru, ko posameznik nima sredstev za osnovno opremo, na primer kovček, mu ga lahko zagotovimo iz sredstev Erasmus+, da je izkušnja resnično dostopna vsem (Bolka, 2025a).

Tovrstna podpora je pomembna ne le za uspeh mobilnosti, temveč za širši cilj – preprečevanje socialne izključenosti, spodbujanje aktivnega staranja in krepitev občutka pripadnosti družbi. Knjižnice lahko igrajo ključno vlogo pri obrambi in promociji demokratične participacije, prostega dostopa do informacij in svobode govora (Haggstrom, 2004), kar je še posebej pomembno za osebe, ki so sicer pogosto izključene iz glavnih družbenih tokov.

Nova dimenzija knjižničnega dela

Z izvajanjem skupinskih mobilnosti učečih se odraslih je MKL svojim uporabnikom prvič ponudila povsem novo obliko neformalnega izobraževanja z močno mednarodno razsežnostjo. Mobilnosti so namenjene izključno uporabnikom – odraslim udeležencem naših bralnih klubov ter izobraževalnih in ustvarjalnih delavnic, zaposleni pa pri tem sodelujejo le kot spremljevalci in organizatorji programa.

S tem smo odraslim omogočili novo obliko mednarodnega sodelovanja, hkrati pa v obstoječe programe neformalnega izobraževanja vnašamo močno evropsko dimenzijo – več vsebin o drugih državah in kulturah, evropskih vrednotah ter več branja tujih avtorjev. Dvakrat smo kot del izmenjave gostili tudi skupine učečih se odraslih iz tujine, ki so se pridružili našim programom (Šinko in Močilnikar, 2024). Tako so udeleženci naših bralnih klubov in drugih aktivnosti dobili možnost, da se tudi v Sloveniji srečajo z učečimi se vrstniki iz tujine.

Za knjižnico so dolgoročno pomembne tudi izkušnje, povezane z organizacijo mobilnosti, kot so vzpostavljanje partnerstev, organizacija logistike, upravljanje stroškov, vodenje administracije, komunikacija z udeleženci in gostiteljico ter diseminacija rezultatov. Za zaposlene, ki spremljajo skupine, pa je organizacija takšne mobilnosti in sodelovanje pri izvedbi programa tudi dragocena nadgradnja andragoških spretnosti.

Mobilnosti so MKL prinesle večjo motivacijo za mednarodno sodelovanje ter nova znanja za načrtovanje prihodnjih mobilnosti. Pomembno korist vidimo tudi v naši dodatni prepoznavnosti tako v evropskem prostoru – kjer smo vzpostavili nova partnerstva in naš model predstavljamo kot dobro prakso – kot tudi na nacionalni ravni, kjer se to kaže v strokovnih objavah in predstavitvah naše prakse.

Izvedene mobilnosti (2024–2025)

V zadnjih dveh letih smo v MKL izvedli vrsto raznolikih in medkulturno obarvanih mobilnosti, ki so pokrivale različne tematike in vključevale različne skupine udeležencev.

Oslo, Norveška (maj 2024)

Spletna bralna skupina Brati inu obstati deluje v MKL od leta 2021, člani se enkrat mesečno srečujejo po Zoomu in se pogovarjajo o izbrani knjigi (Zadravec in Plestenjak, 2024a). Ker se vsi udeleženci bralne skupine še niso videli v živo, je bila mobilnost odlična priložnost za to, da se lahko med seboj bolje spoznajo in družijo, hkrati pa kot ljubitelji dobre literature spoznavajo kulturo Norveške ne le prek branja, ampak tudi iz prve roke (Zadravec In Plestenjak, 2024b). Gostitelj je bila organizacija Deichman Libraries Oslo, spremljevalke pa Mateja Juvančič, Špela Plestenjak in Eva Zadravec.

V Oslu so obiskali več knjižnic, se srečali z lokalnimi bralnimi skupinami ter raziskovali literarno in kulturno ponudbo mesta. Program je vključeval Ibsenovo pot, zgodovinske oglede, muzeje ter ogled klimatske razstave (Plestenjak, 2024).

Montélimar, Francija (september 2024)

Člani bralnega kluba Razpletanja zgodb v Knjižnici Šentvid so se že med pripravami osredotočili na jasen cilj – poglobiti svoje znanje o francoski, zlasti provansalski kulturi in literaturi, kar so podprli z branjem del francoskih avtorjev in skupnimi razpravami. Na mobilnosti so jih spremljale Karmen Jančar, Mateja Kobal in Silvija Štraus, njihov gostitelj pa je bila organizacija Médiathèque Intercommunale.

Pomemben del programa je bilo medkulturno druženje – sodelovali so z lokalnim bralnim klubom, predstavili slovensko kulturo ter se udeležili skupnih literarnih, ustvarjalnih in kulinaričnih aktivnosti. Mobilnost je tako povezala jezikovno učenje, literaturo in spoznavanje okolja ter udeležencem omogočila razvoj komunikacijskih veščin, širjenje kulturnih obzorij in krepitev občutka skupnosti.

Valencia, Španija (marec 2025)

Udeleženci mobilnosti v Valencio so bili člani bralne skupine Literarna srečanja v španščini iz Knjižnice Šiška, ki prihajajo iz različnih starostnih, jezikovnih in kulturnih okolij. Gostitelj je bila organizacija Biblioteca Valenciana Nicolau Primitiu, njihovi spremljevalki pa Eva Podobnik in Andreja Vovk Iskrić.

Na mobilnost so se pripravljali z več pripravljalnimi srečanji v knjižnici, kjer so v parih oblikovali predstavitve v španščini, spoznavali izbrana literarna dela ter prejeli učne knjižice z vsemi potrebnimi informacijami (Vovk Iskrić, 2025). V Valencii so se srečali z lokalnimi bralci, sodelovali na literarnem dogodku z domačim avtorjem, obiskali muzeje, knjižnice in druge kulturne ustanove ter se udeležili strokovnega programa v nacionalni knjižnici.

Dubrovnik, Hrvaška (april 2025)

Skupina udeleženk kreativnih delavnic iz Knjižnice Otona Župančiča ter spremljevalki Nina Ambrož in Edita Flegar so aprila v Dubrovniku preko neformalnega učenja spoznavale hrvaško kulturo, zgodovino in tradicije Dubrovnika. Gostitelj so bile Dubrovačke knjižnice.

Pomemben del programa je bil namenjen trajnostnim praksam – od eko delavnice z naravnimi izdelki do spoznavanja okolju prijaznih materialov v muzejski dediščini – kar je okrepilo razumevanje pomena odgovorne rabe naravnih virov. V lokalnem okolju so razvijale komunikacijske veščine, samozavest pri javnem nastopanju ter medkulturno in medgeneracijsko sodelovanje, hkrati pa so lokalni skupnosti predstavile slovensko kulturo in dobre trajnostne prakse.

Donja Stubica, Hrvaška (maj 2025)

Na skupinski mobilnosti v Donji Stubici sta se prvič skupaj srečali dve dolgoletni bralni skupini MKL, Bralna skupina za starejše iz Knjižnice Otona Župančiča (Bolka, 2025b) in Pogovor ob knjigi iz Knjižnice Zalog, katerih članice so v povprečju stare 76 let, kar je mobilnost uvrstilo med najstarejše v programu Erasmus+. Gostitelj je bilo kulturno društvo Kajkaviana, spremljevalci pa Darja Bolka, Jožica Božič in Anton Brlan.

Mobilnost je bila zasnovana kot vključujoča učna izkušnja za osebe z manj priložnostmi, zato so bile priprave skrbno prilagojene starostni skupini udeleženk – od osebnih učnih knjižic in jasne komunikacije do odpravljanja logističnih ovir, kar je omogočilo njihovo polno in enakovredno sodelovanje. V dvodnevnem programu so udeleženke spoznavale kajkavsko kulturno dediščino, zgodovino kmečkih uporov, delovanje lokalnih kulturnih ustanov ter se srečale z bralno skupino, s katero so razpravljale o lokalni zgodovini.

Alicante in Madrid, Španija (julij 2025)

Udeleženci projekta Modra leta iz Knjižnice Otona Župančiča in Knjižnice Rudnik so skupaj s spremljevalcema Ano Berce in Rokom Dežmanom julija spoznavali Alicante in Madrid. Gostitelj je bil izobraževalni center CEPA Ramón y Cajal.

V Alicanteju so udeleženci razvijali jezikovne, digitalne in socialne veščine v varnem okolju ter spoznavali mediteranski življenjski slog, trajnost in pomen zdravega staranja. V Madridu so nadgradili izkušnjo s sodelovanjem v delavnicah, predstavitvah in medkulturni izmenjavi. Celoten program je povezal učenje, medkulturno razumevanje, vključevanje in osebnostno ter skupnostno rast ter dopolnil programe za starejše v MKL. Njihovi gostitelji so nas novembra obiskali v MKL in bili navdušeni nad našimi enotami in gostoljubnostjo.

Helsinki, Finska (oktober 2025)

Obisk udeleženk bralne skupine Knjižna čajanka iz Knjižnice Jurij Vega, Dol pri Ljubljani, v Helsinkih je združeval oglede znamenitih finskih knjižnic, literarna druženja, branja v različnih jezikih, predstavitev Slovenije ter ustvarjalne delavnice, povezane s finsko in slovensko tradicijo. Gostitelj je bila organizacija Helsinki City Library, spremljevalki pa Nina Ambrož in Branka Vodenik.

Priprave so vključevale branje knjig finskih avtorjev, predavanje prevajalke, delavnico izdelovanja ličja in ogled filma. Na Finskem so udeleženke spoznavale različne knjižnice, sodelovale so v ustvarjalnih delavnicah iz naravnih materialov, se srečale z lokalnimi bralnimi klubi in izmenjale literarne izkušnje, tudi s simultanim prevajanjem. Obisk starodavnega mesta pa je udeleženkam omogočil vpogled v finsko literarno in kulturno dediščino, medkulturno povezovanje ter poglobitev družabnih in literarnih vezi znotraj skupine.

Izkušnje spremljevalcev: izzivi in nagrade

Zaposleni v knjižnici, ki so na mobilnostih sodelovali kot spremljevalci, poudarjajo, da mobilnost uporabnikov krepi skupinsko povezanost in ustvarja trajne prijateljske vezi, saj skupne aktivnosti poglabljajo medosebne odnose. Priprava je zahtevna, saj je treba načrtovati vse podrobnosti, upoštevati zdravstvene in individualne potrebe ter biti pripravljen na nepredvidene situacije, še posebej pri starejših udeležencih. Kljub naporu je izkušnja neprecenljiva, udeleženci so hvaležni, vzdušje v bralnih skupinah pa se po vrnitvi občutno izboljša.

»O mobilnosti z uporabniki lahko govorim samo v presežkih. Obisk tujih knjižnic, spoznavanje udeležencev njihovih bralnih skupin in skupna izvedba dogodkov ter delavnic so krasen način za spletanje novih prijateljskih vezi. Vse to je bilo koristno tudi za našo skupinsko dinamiko, ki se je, vsaj po mojih izkušnjah, ob prihodu domov še izboljšala.«

»Izvedba mobilnosti uporabnikov se je izkazala kot neprecenljiva izkušnja za bralno skupino. Čeprav je bilo načrtovanje res zelo naporen in obsežen proces, poln negotovosti, je po izvedeni mobilnosti dinamika na bralnih srečanjih boljša in vzdušje bolj sproščeno. Udeležbo in izvedbo priporočam vsakomur, ki je pripravljen žrtvovati veliko časa za pripravo, zna improvizirati in se ne ustraši novih izzivov.«

»Mobilnost s starejšimi udeleženci je svojevrsten izziv, saj je treba na lokaciji preveriti številne dejavnike in biti pripravljen na skoraj nemogoče situacije. Mnogi starejši niso vajeni potovanj – nekateri nikoli niso imeli priložnosti leteti, drugim pa je od zadnje pustolovščine minilo že precej časa. Pri načrtovanju je treba upoštevati tudi zdravstvene težave, utrujenost, posebne prehranske zahteve in druge individualne potrebe. Kljub temu pa so starejši na koncu izjemno hvaležni za vsak trenutek, ki jim ga namenimo.«

»Že same priprave na mobilnost s skupino so bile zanimive, saj smo se leto dni pripravljale na to izkušnjo – brale knjige in se o njih pogovarjale, gostile prevajalko, si ogledale film, se družile na ustvarjalni delavnici in se tako že prej povezale. Mobilnost je potekala brez večjih težav, tako glede nastanitve, prehrane, logistike, programa, ter nas še bolj povezala in spoprijateljila. V pripravo in izpeljavo mobilnosti je bilo vloženega precej časa in energije, ampak je bilo na koncu vse ‘poplačano’ z velikim zadovoljstvom in hvaležnostjo udeleženk.«

Glas udeležencev: neprecenljive izkušnje

Udeleženci mobilnosti svoje izkušnje opisujejo kot navdihujoče, pogumne in pomembne. Mnogi izpostavljajo občutek lastne vrednosti, večjo samozavest, nova prijateljstva, veselje do učenja in povezanost s skupino. Mobilnost jim pogosto odpre vrata v svet, ki se jim je prej zdel nedosegljiv.

Njihove besede najbolje izrazijo pomen teh izkušenj:

»Nisem si mislila, da bom pri teh letih še potovala.«

»Prvič sem letela z letalom – in preživela!«

»Zdaj verjamem, da zmorem več, kot sem si predstavljala.«

»To je bilo sanjsko potovanje. Vem, da z znanjem, ki sem ga pridobila, bolje živim in si več drznem. Hvala za veliko doživetje!«

»Hvala za to izkušnjo. Bilo je zanimivo, veselo in nepričakovano. Že dolgo nisem bila tako navdušena nad kakšnim izletom.«

»Celotno mobilnost sem doživela kot čudovito izkušnjo, za katero sem neizmerno hvaležna. Veliko sem se naučila, veliko doživela.«

»Bila je ena najlepših izkušenj v mojem življenju. Sigurno se bolj zavedam svoje identitete, narodnosti in umetniškega izražanja.«

»Veliko smo se naučili, doživeli, dobili izkušnje in predvsem ugotovili, kako je pomembno sodelovanje.«

»Naučila sem se, da se vse življenje učimo in da nikoli ni za nič prepozno.«

Zaključek

Skupinske mobilnosti učečih se odraslih v okviru programa Erasmus+ predstavljajo pomemben prispevek k poslanstvu splošnih knjižnic na področju vseživljenjskega učenja in vključevanja ranljivih skupin. MKL s svojim pristopom dokazuje, da je mogoče mobilnosti izvajati vključujoče, strokovno in z velikim pozitivnim učinkom tako za udeležence kot za knjižnico samo. Izkušnje kažejo, da mobilnosti niso le potovanja, temveč izjemne učne izkušnje, ki spreminjajo življenja, odpirajo obzorja in krepijo občutek pripadnosti širši evropski skupnosti.

Kljub prepoznanim pozitivnim učinkom se pri izvajanju mobilnosti pojavljajo tudi številni izzivi. Eden ključnih ostaja vprašanje trajnosti doseženih rezultatov, zlasti glede prenosa in dolgoročne uporabe pridobljenih kompetenc po zaključku mobilnosti. MKL ta vidik naslavlja z nadaljnjim vključevanjem udeležencev v programe in dejavnosti knjižnice, vendar dolgoročna učinkovitost takšnih pristopov zahteva sistematično spremljanje in evalvacijo. Poleg tega organizacija skupinskih mobilnosti predstavlja znatno kadrovsko in organizacijsko obremenitev, ki zahteva jasno podporo vodstva ter visoko stopnjo koordinacije, kljub dejstvu, da so finančni stroški mobilnosti v celoti kriti iz programa Erasmus+. Ob tem ostajajo tudi omejitve v dostopnosti, saj določeni posamezniki zaradi zdravstvenih, družinskih ali drugih okoliščin kljub podpornim mehanizmom ne morejo sodelovati. Navedeni izzivi ne zmanjšujejo pomena mobilnosti, temveč omogočajo njihovo umeščanje v realen in kritično reflektiran kontekst.

Prav v tem se odraža bistvo vseživljenjskega učenja v praksi – omogočiti posamezniku, da se uči, razvija in raste skozi vse življenje, v vključujočem, podpornem in navdihujočem okolju. MKL s svojimi mobilnostmi Erasmus+ dokazuje, da je ta vizija dosegljiva, koristna in vredna vloženega truda za vse vpletene, hkrati pa smo vedno pripravljeni svoje izkušnje, znanje in dobre prakse deliti tudi z drugimi knjižnicami ter jih podpreti na njihovi poti razvoja.

Viri in literatura

Bolka, D. (2025a). Starost ni ovira: najstarejše udeleženke iz Mestne knjižnice Ljubljana na mobilnosti Erasmus+. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/starost-ni-ovira-najstarejse-udelezenke-iz-mestne-knjiznice-ljubljana-na-mobilnosti-erasmus/

Bolka, D. (2025b). Bralne skupine za starejše v slovenskih splošnih knjižnicah. Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, 69(2-3), 173-189.

Buiskool, B. J., de Greef, M. in Mulder, L. A. (2023). The Impact of Erasmus+ on Adult Education. https://erasmusplusresearch.eu/sites/default/files/2024-04/Rapport%20Onderzoek%20Impact%20Erasmus%2B%20VE_juni%202023_final_ENG_clean%20version.pdf

Erasmus+ Vodnik za prijavitelje (različica 1/2025). (2026). European Commission. https://erasmus-plus.ec.europa.eu/sites/default/files/2025-11/programme-guide-2026_sl.pdf

Hackett, D. (2018). An Elephant in the Room? Information Literacy in the Narrative of UK Public Libraries. Journal of Information Literacy, 12(1), 4-26.

Haggstrom, B. M. (2004). The Role of Libraries in Lifelong Learning. Final Report of the IFLA Project under the Section for Public Libraries. International Federation of Library Associations and Institutions (NJ1).

Matteson, M. L., in Gersch, B. (2020). Information literacy instruction in public libraries. Journal of Information Literacy, 14(2), 71-95.

Mikulec, B. in Kristl, N. (2025). The impact of the Erasmus+ programme on adult education in Slovenia. Int Rev Educ 71, 631–654. https://doi.org/10.1007/s11159-025-10138-5

Plestenjak, Š. (2024). Izmenjana obzorja: Bralna skupina Brati inu obstati raziskuje Oslo! EPALE. https://epale.ec.europa.eu/sl/blog/izmenjana-obzorja-bralna-skupina-brati-inu-obstati-raziskuje-oslo

Šefman, M. (2024). Popotnica za skupinsko mobilnost učečih se odraslih. Poročilo o TCA dogodku »Good practices in the implementation of adult learner mobility«. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/popotnica-za-skupinsko-mobilnost-ucecih-se-odraslih-porocilo-o-tca-dogodku-good-practices-in-the-implementation-of-adult-learner-mobility/

Šefman, M. (2025). Izzivi in koristi mobilnosti učečih se odraslih. EPALE. https://epale.ec.europa.eu/sl/blog/izzivi-koristi-mobilnosti-ucecih-se-odraslih

Šinko, S. in Močilnikar, Š. (2024). Akreditacija Erasmus+ na področju splošnega izobraževanja odraslih in njena uporaba v splošni knjižnici. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/akreditacija-erasmus-na-podrocju-splosnega-izobrazevanja-odraslih-in-njena-uporaba-v-splosni-knjiznici/

Šinko, S. (2024). Sedem vprašanj in odgovorov o Erasmus+: izkušnje iz Mestne knjižnice Ljubljana. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/sedem-vprasanj-in-odgovorov-o-erasmus-izkusnje-iz-mestne-knjiznice-ljubljana/

Vovk Iskrić, A. (2025). S knjigo v roki do Valencije: Erasmus+ mobilnost učečih se odraslih v Mestni knjižnici Ljubljana. EPALE. https://epale.ec.europa.eu/sl/blog/s-knjigo-v-roki-do-valencije-erasmus-mobilnost-ucecih-se-odraslih-v-mestni-knjiznici-ljubljana

Zadravec, E. in Plestenjak, Š. (2024a). Člani bralne skupine Brati inu obstati smo obiskali Norveško – prva skupinska mobilnost učečih se odraslih Erasmus+ v slovenskih splošnih knjižnicah. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/clani-bralne-skupine-brati-inu-obstati-smo-obiskali-norvesko-prva-skupinska-mobilnost-ucecih-se-odraslih-erasmus-v-slovenskih-splosnih-knjiznicah/

Zadravec, E. in Plestenjak, Š. (2024b). Od načrta do novih znanj z uporabniki: šest nasvetov za pripravo skupinske mobilnosti Erasmus+ učečih se odraslih. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/od-nacrta-do-novih-znanj-z-uporabniki-sest-nasvetov-za-pripravo-skupinske-mobilnosti-erasmus-ucecih-se-odraslih/

Zadravec, E. (2024). Exchanged horizons: Brati inu obstati reading group explores Oslo! EPALE. https://epale.ec.europa.eu/en/blog/exchanged-horizons-brati-inu-obstati-reading-group-explores-oslo

“Financirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorice in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali CMEPIUS-a. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.“