Delajmo skupaj, knjižnikujmo! (Let’s work together, let’s library): obiski knjižnic na Nizozemskem in v Belgiji
Obiski knjižnic
Knjižnica Palače miru in nizozemska Nacionalna knjižnica v Den Haagu
Zadnji dan kongresa je namenjen ogledu različnih kulturnih ustanov, predvsem knjižnic. Sama sem izbrala ogled knjižnice Palače miru in Kraljevo knjižnico Nizozemske, kot se reče nizozemski nacionalni knjižnici.
Palača miru je upravna stavba več organov mednarodnega prava v Haagu na Nizozemskem (Slika 1). V njem se nahajajo meddržavno sodišče (ki je glavni sodni organ Združenih narodov), stalno arbitražno sodišče (PCA), haaška akademija za mednarodno pravo in knjižnica Palače miru.
Slika 1: Palača miru. Foto: D. Kisovec
Palača miru je bila uradno odprta 28. avgusta 1913. Glavni financer gradnje je bil škotsko-ameriški jeklarski magnat Andrewa Carnegieja, ki je zagotovil 1,5 milijona ameriških dolarjev (danes bi to pomenilo 50 mil. dolarjev). Palača miru nosi tudi znak evropske dediščine, ki ga je prejela 8. aprila 2014.
V Palači miru je nastanjenih več različnih organizacij:
• Stalno arbitražno sodišče (1913–danes), ki je tudi prvotni stanovalec, za katerega je bila Palača miru zgrajena.
• Stalno sodišče mednarodnih pravic (1922–1946) in njegovo naslednico Meddržavno sodišče (od 1946–danes). Leta 1922 je bilo stanovalcem dodano Stalno sodišče mednarodnega sodstva Društva narodov. To je pomenilo, da se je bila knjižnica prisiljena preseliti v prizidek. Leta 1946, ko so Združeni narodi zamenjali (ZN) Društvo narodov, je bilo Meddržavno sodišče ustanovljeno kot glavni sodni organ ZN.
• Haaška akademija za mednarodno pravo (1923–danes).
• Knjižnica mednarodnega prava Palače miru (1913–danes) (Slika 2).
Slika 2: Ogromen kip mačka pred knjižnico Palače miru kot simbol modrosti. Foto: D. Kisovec
Ker je bila prvotna Carnegiejeva vizija, se je knjižnica hitro povečevala in hrani obsežno zbirko gradiva o mednarodnem pravu. Poleg tega hranijo tudi nekaj izvirnih klasičnih del, ki obravnavajo začetke mednarodnega prava. Prav spošljivo so nam jih pokazala. Povedali so nam tudi, da se trudijo pridobiti tudi vse prevode del Bertha Von Suttner, avstrijske pacifistke, pobudnice miruvnega gibanja in tudi prve ženske prejemnice Nobelove nagrade za mir (2005). Knjižnica je dostopna le vsem predstavnikom obeh sodišč ter akademiji. Pred vstopom na področje Palače miru so nas obiskovalce preverili bolj kot na letališču.
Kraljeva knjižnica Nizozemske (KB) je nacionalna knjižnica Nizozemske s sedežem v Haagu, ustanovljena leta 1798 (Slika 3, 4 in 5).
Slika 3: Zunanjost stavbe KB pri enem od stranskih vhodov. Foto: D. Kisovec
Slika 4: Časovnica izgradnje nove stavbe. Foto: D. Kisovec
Slika 5: Glavna čitalnica. Foto: D. Kisovec
Kot vse nacionalne knjižnice tudi KB zbira vse, kar je objavljeno na Nizozemskem ali se nanaša na Nizozemsko, od srednjeveške literature do današnjih publikacij. V skladiščih je shranjenih približno 7 milijonov publikacij, vključno s knjigami, časopisi, revijami in zemljevidi. KB ponuja tudi številne digitalne storitve, kot so narodna spletna knjižnica (z e-knjigami in zvočnimi knjigami), Delpher (milijoni digitaliziranih strani) in The Memory. Od leta 2015 naprej koordinira mrežo splošnih knjižnic. Na predstavitvi so nas peljali v zadnjega od treh podzemnih skladišč, ki še ni izpraznjeno. Ker so sedanja skladišča tako premajhna kot energetsko neučinkovita, pa še pod zemljo so, so nam predstavili časovnico za izgradnjo nove stavbe KB (Slika 20): kot že rečeno, nivo 2 in 3 so že izpraznili, leta 2024 začnejo z gradnjo, leta 2026 se začnejo seliti, leta 2028 bo nova zgradba odprta za javnost. Ko smo gostitelje povprašali, kaj se bo zgodilo z obstoječo stavbo, so odgovorili, da jo bodo najbrž kar podrli. Gostitelji so nam povedali tudi, da se glede trajnega hranjenja v obstoječih skladiščih soočajo z vlago oz. vodo, kar je razumljivo, saj je Nizozemska komaj kaj nad nivojem morske gladine, insekti, plesnijo in mišmi (menda da so še do nedavnega imeli skladiščnega mačka). V novi zgradbi bodo te probleme rešili tako, da bodo v skladiščnih prostorih nivo kisika zgolj 10 %.
Slika 6: Dostop do čitalnic posebnih zbirk. Foto: D. Kisovec
Univerzitetna knjižnica v Utrechtu, Nizozemska
Utrecht se nahaja približno 65 km severovzhodno od Rotterdama. Je 4. največje mesto na Nizozemskem in že od 8. stoletja je versko središče Nizozemske. V njem se nahaja največja univerza na Nizozemskem, ki šteje približno 40.000 študentov.
Knjižnica je bila ustanovljena leta 1636 in danes deluje na dveh lokacijah. Stari del knjižnice se nahaja v središču mesta že od leta 1820 in je v bivši palači kralja Nizozemske Louisa Napoleona Bonaparteja (Napoleonovega nečaka), medtem ko je novejši del, zgrajen leta 2004, v znanstvenem parku.
Obiskali smo novo stavbo, katere arhitekt je bil Wiel Arets (Slike 7–11). Značilna je zaradi svoje črne barve, reliefnih odtisov papirusov na betonskih stenah in odtisov na steklu kot okrasnih motivov, ki delujejo kot senčnik v ogromnem prostoru. Knjižnica ima 1.300 uporabniških sedežev, 500 parkirnih mest, 560 delovnih postaj za študente, 300 delovnih postaj za knjižničarje in velik auditorium. Kot univerzitetna knjižnica so njeni prostori namenjeni tako individualnemu kot skupinskemu delu.
Slika 7: Glavna čitalnica Univerzitetne knjižnice. Foto: A. Kavčič Čolić
Slika 8: Pogled Univerzitetne knjižnice v glavnem preddverju. Foto: A. Kavčič Čolić
Slika 9: Igra črne in rdeče barve v uporabniškem delu Univerzitetne knjižnice. Foto: A. Kavčič Čolić
Slika 10: Pogled na uporabniške prostore. Foto: A. Kavčič Čolić
Slika 11: Pogled na višja nadstropja Univerzitetne knjižnice. Foto: A. Kavčič Čolić
Slika 12: Restavratorska delavnica Univerzitetne knjižnice. Foto: A. Kavčič Čolić
V novi stavbi se nahaja tudi bogat rokopisni in kartografski oddelek (Slika 13), kjer hranijo okrog 900 inkunabul in zelo dragoceno rokopisno gradivo,
Slika 13: Rokopisni in kartografski oddelek Univerzitetne knjižnice. Foto: A. Kavčič Čolić
Slika 14: Knjiga zemljevidov mesta Utrecht. Foto: A. Kavčič Čolić
bogato zbirko zemljevidov (Slika 14), med njimi tudi dva primerka Atlas Maiore (Slika 15)
Slika 15: Izvod Atlas Maiore. Foto: A. Kavčič Čolić
in prva izdaja Newtonove revolucionarne knjige Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica (Slika 17).
Slika 16: Izvod dela Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica. Foto A. Kavčič Čolić
Slika 17: Disertacija, ki je nastala na osnovi Newtonovega dela. Foto: A. Kavčič Čolić
Zapiski ob besedilu tega izvoda so bili povod za disertacijo študentke na tej univerzi (Slika 17). Poleg tega imajo tudi oddelek za digitalizacijo, ki je povezan z restavratorskim centrom (Slika 12)
in dobro urejeno skladišče z ustreznimi pogoji hranjenja (Slika 18).
Slika 18: Arhivsko skladišče Univerzitetne knjižnice. Foto: A. Kavčič Čolić
Knjižnica lahko hrani 4,2 milijona knjižničnih del. Obratovalni čas je od ponedeljka do petka od 8.00 do 22.30 ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10.00 do 22.30 ure. V obdobjih priprav na izpite se ta čas lahko podaljša celo do 1.00 ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah pa od 8.00 ure dalje.
Knjižnice v Antwerpnu, Belgija
V Antwerpnu, ki je od Rotterdama oddaljen okoli 100 km, smo si ogledali tri knjižnice.
Knjižnica Permeke je največja splošna knjižnica v Antwerpnu, odprta je 7 dni v tednu, deluje pa od leta 2005. Stavba je bila nekoč garaža, knjižnica je poimenovana po nekdanjem lastniku (Oscar Permeke). Prvotna raba stavbe je še vedno vidna, precej je betona in jekla, klančina za avtomobile je bila spremenjena v stopnice (Slika 19).
Slika 19: Knjižnica Permeke – glavna stavba z nekdanjo klančino, spremenjeno v stopnice. Foto I. Kavčič
Prostor je odprt, brez pregradnih sten. Celo pritličje je namenjeno otrokom in najstnikom (Slika 20),
Slika 20: Knjižnica Permeke, oddelek za otroke in mladino. Foto I. Kavčič
v zgornjem nadstropju pa je oddelek za odrasle (Slika 21).
Slika 21: Knjižnica Permeke, oddelek za odrasle. Foto I. Kavčič
Knjige na policah so razvrščene po tematskih sklopih, teme so zapisane na začetku polic, posamezne knjige pa so le slikovno označene. Da bi privabili čim več ljudi, so ukinili zamudnino. Od septembra 2022 je poleg stare stavbe še ločena stavba iz zelenega stekla, v kateri se mladi odrasli družijo, študirajo, izvajajo delavnice, nastopajo (Slika 22).
Slika 22: Knjižnica Permeke – ločena steklena stavba za mlade odrasle. Foto I. Kavčič
Slika 23: Knjižnica Permeke – popisane steklene stene. Foto I. Kavčič
Razen zelo osnovnih pravil obnašanja skoraj ni omejitev, celo na steklene stene lahko pišejo (Slika 23). Predstavniki mladih odločajo o vsebini zbirke in o dejavnosti knjižnice.
Univerzitetna knjižnica je sodobna, znanstvena knjižnica, ki podpira informacijske potrebe študentov in raziskovalcev z obsežno zbirko gradiva v tiskani in digitalni obliki. Univerzitetna knjižnica je tudi konservatorska knjižnica. Razpolaga z raznoliko in obsežno zbirko tiskane dediščine (angl. print heritage) (stari tiski – angl. old prints, knjige, tipkopisi, ilustracije) in več kot 50-imi zgodovinskimi rokopisi (Sliki 24, 25).
Slika 24: Konservatorski oddelek v Univerzitetni knjižnici – ena od knjižnih dragocenosti. Foto I. Kavčič
Slika 25: Konservatorski oddelek v Univerzitetni knjižnici. Foto I. Kavčič
Knjižnica kulturne dediščine Hendrik Conscience (Erfgoedbibliotheek Hendrik Conscience) se nahaja v živahnem središču Antwerpna. Hendrik Conscience, po katerem je poimenovana knjižnica, velja za očeta flamske literature. Knjižnica že več kot pet stoletij (od leta 1481) zbira in ohranja flamsko knjižno dediščino. Tudi stavba sama je kulturna dediščina, prav tako lokacija. Zbirka vsebuje tako redke stare izdaje kot moderna dela, in sicer na papirju, mikrofilmu ali v digitalni obliki. Občudovanja vredna je »Nottebohmova soba«, ki se nahaja v najstarejšem delu knjižnice in je pravi raj za ljubitelje knjig. Odprejo jo predvsem za razstave, predavanja, koncerte ali pa za vodene oglede. Razstava, ki smo jo lahko videli v času našega obiska, je prikazovala, kako je bila knjižnica videti v 17. stoletju, ko je bila ta soba jezuitska kapela (Slika 26).
Slika 26: Nottebohmova soba v Knjižnici Hendrik Conscience. Foto I. Kavčič
Poročilo je objavljeno v petih vsebinskih sklopih in to je zadnje. Povezave na prejšnje (1/5), (2/5), (3/5), (4/5).