Obisk univerzitetnih knjižnic v mestih Lublin in Varšava
V juliju 2019 sem v okviru projekta Trans-making – Umetnost/kultura/ekonomija za demokratizacijo družbe: raziskovanje ustvarjanja krajev alternativnih narativov, Obzorje 2020, gostovala v mestu Lublin.
Moja raziskava pri projektu Trans-making poudarja pomen knjižnice v javnem prostoru. Tako splošne kot univerzitetne knjižnice že nekaj časa niso samo prostor oziroma ustanove, ki gradivo pridobivajo, obdelujejo, hranijo ter ga dajejo na voljo uporabnikom, ampak so postale prostor, javni prostor, ki ljudi povezuje v različnih družabnih in izobraževalnih vlogah knjižnice. V njej se srečujejo ljudje različnih kultur, družbenih slojev, interesov, poklicev ter starosti. Glavni namen knjižnic je, da so dostopne in namenjene vsem. Sam prostor knjižnice pa je odvisen predvsem od potreb uporabnikov, ustanoviteljev knjižnice, njihovih financerjev ter tudi širše lokalne skupnosti.
Knjižnice morajo biti prisotne v življenjskem krogu posameznika, saj se lahko s knjižnico srečamo že v rosnih letih prek vzgoje in izobraževanja, vse do poznih let, ko čas namenimo raznim hobijem, sprostitvi ali samo prebiranju literature.
Med enomesečnim bivanjem v mestu Lublin sem poleg drugih obveznosti imela priložnost obiskati nekaj univerzitetnih knjižnic v mestu, odpotovala pa sem tudi do prestolnice Poljske, kjer sem si med kratkim obiskom ogledala dve knjižnici. Poljska je zelo lepa država s čudovito pokrajino in prijaznimi ljudmi. Mesto Lublin je deveto največje mesto na Poljskem s približno 350.000 prebivalcev. Je največje mesto vzhodno od reke Visle na jugovzhodu Poljske.
V letu 2019 je mesto zaznamovalo 450. obletnico Lublinske unije, sklenitev pogodbe med Poljsko in Litvo, ki je združila dve državi v Poljsko-litovsko državo kot edinstveno evropsko državo. To je bil ključni dogodek v razvoju zgodovine Litve kot države. Ta pogodba ni le pogodba zgodovinskega pomena, temveč tudi vir neizčrpnih zgodb, ki so umetnike iz Litve in Poljske navdihnile za iskanje različnih načinov izražanja čustev, podrobnosti in političnih dogodkov tistega časa. Najbolj znana upodobitev tega dogodka je umetniško delo slikarja Jana Matejka, ki jo je naslikal med letoma 1866 in 1869. Še danes je mesto odprto raznim umetnikom, saj se v njem odvijajo razni festivali, ravno v juliju je potekal najbolj prepoznaven festival uličnega gledališča.
Lublin je mesto, ki simbolizira evropsko idejo integracije, dediščino demokracije in strpnosti ter idejo dialoga med kulturami Zahoda in Vzhoda. Tako se mesto ponaša z dvema univerzama, in sicer Katoliško univerzo Janeza Pavla II. Lublin (KUL) in Univerzo Marie Curie-Skłodowska (UMCS). Univerzitetna knjižnica Katoliške univerze Janeza Pavla II. Lublin (KUL) je bila ustanovljena istega leta kot univerza, in sicer konec leta 1918. Prvih nekaj desetletij je knjižnica delovala na drugi lokaciji. Nekaj let po koncu druge svetovne vojne, leta 1949, pa je bila knjižnica preseljena v stavbo, kjer je še danes. Prostori so bili malce preurejeni za knjižnične namene. Zadnja razširitev knjižnice je bila leta 1998. Prve knjige, ki so začele tvoriti knjižnično zbirko, so zbrali člani poljske skupnosti mesta Petrograd že leta 1918.
Knjižnica je v letih po vojni zbirala predvsem gradivo z znanstvenih področij, zastopanih na katoliški univerzi, in tako postala tudi osrednja knjižnica na Poljskem s področja religiologije, teologije in krščanske filozofije. Zbirka knjižnice se je tako v 80. letih 20. stoletja povečala na skoraj 700.000 enot, leta 1998, ko so praznovali 80-letnico, pa je knjižnični fond obsegal dva milijona knjižničnih enot. Na povečanje obsega knjižničnega fonda je vplivalo dejstvo, da so pravico do obveznega izvoda dobili šele leta 1997 (Trojanowska, 2000). Biblioteka ob že omenjenih področjih zbiranja zbira tudi literaturo iz kanonskega prava, filozofije, humanistike, pravnih in družbeno-ekonomskih znanosti. Zbirka periodičnih publikacij pa obsega čez 5000 naslovov (Biblioteka Uniwersytetcka, b. d.). Knjižnica sledi razvoju, saj je njihov trenutni poudarek na digitalizaciji in dostopnosti do elektronskih virov. V preteklih letih je doživela kar nekaj prostorskih sprememb in širitev, saj so bistveno povečali prostor za shranjevanje oziroma arhiviranje.
Ima kar sedem velikih čitalnic, ki omogočajo študij okoli tristotim uporabnikom hkrati. V posameznih čitalnicah so na voljo ustrezne referenčne zbirke, čitalnice so opremljene z računalniki, ki omogočajo dostop do specializiranih katalogov in baz podatkov (fotografiranje notranjosti ni bilo dovoljeno).
Biblioteka UMCS je dobrih 25 let mlajša od univerzitetne knjižnice KUL. Ustanovitev in razvoj knjižnice sta tesno povezana z zgodovino Univerze Marie Curie-Skłodowske. Kmalu po ustanovitvi univerze (23. oktobra 1944) se je začela ustanavljati tudi knjižnica. V prvih letih so se zbirale predvsem publikacije iz matematike, naravoslovja, medicine, veterine in filozofije. Z ustanovitvijo novih študijskih programov (prava, humanistike, ekonomije, pedagogike ter psihologije in drugih) sta se politika oziroma način zbiranja literature in tvorjenje knjižničnih zbirk spremenila (Biblioteka Uniwersytetu Marii Curie-Skłodowskiej, b. d.).
Njihova knjižnična zbirka je zelo bogata, saj v njihovem knjižničnem fondu najdemo tudi dragocene kodekse, inkunabule, staro kartografsko gradivo, grafike in glasbene zbirke. V zadnjih letih knjižnica gradi digitalno knjižnico UMCS ter tako poudarja pomen dostopnosti digitalnih virov. Knjižnica ima pomembno in obsežno zbirko podatkovnih baz, elektronskih knjig in revij. Glavna knjižnica Univerze Marie Curie-Skłodowske skupaj s 16 specializiranimi knjižnicami tvori univerzitetni knjižnični in informacijski sistem. Zbirka je na voljo študentom in zaposlenim na matični in tudi drugih univerzah ter tudi vsem prebivalcem mesta Lublin, s čimer opravlja nalogo javne/splošne raziskovalne knjižnice (public research library).
Že od leta 1968 je v stavbi v središču univerzitetnega kampusa poleg kipa raziskovalke, po kateri univerza nosi ime.
V knjižnici je mogoče iskati po kar šestih različnih katalogih. Računalniški katalogi žal ne vključujejo vseh zbirk (knjige, revije, rokopisi, ikonografija, kartografska zbirka, glasbena zbirka, zvočne knjige in posebne zbirke), ki jih hrani knjižnica, pri iskanju starejšega gradiva se uporablja listkovni katalog, kar je danes redkost.
Obe knjižnici (poleg petih partnerjev) sodelujeta pri projektu Lubelska Biblioteka Wirtualna. Projekt sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Virtualna knjižnica Lublin je platforma za širok in hiter dostop do virov podatkov, zbranih v lublinskih knjižnicah. S tem projektom želijo zaščititi najdragocenejše kulturne spomenike v regiji in omogočiti preprost dostop do njih (Lubelska Biblioteka Wirtualna, b. d.).
Ob kratkem obisku prestolnice sem se odločila, da obiščem knjižnico Fakultete za pravo in upravo Univerze v Varšavi in Univerzitetno knjižnico v Varšavi. Knjižnico Fakultete za pravo in upravo Univerze v Varšavi sem obiskala predvsem zaradi sorodnega področja, v okviru katerega deluje specialna knjižnica, v kateri sem zaposlena. Sedanja stavba Fakultete za pravo in upravo je bila zgrajena leta 2004 in končana v komaj desetih mesecih. Stavba stoji v neposredni bližini Inštituta za zgodovino Univerze v Varšavi ob robu parka Kazimierzowski.
Nedaleč stran, kakih deset minut hoje, pa stoji Varšavska univerzitetna knjižnica. Vse skupaj je lepo umeščeno v kompleks fakultet, prečudovite arhitekture ter zelenih površin in parkov. V okviru Fakultete za pravo in upravo deluje 35 raziskovalcev, doktorskih študentov in zunanjih sodelavcev. Knjižnica Fakultete za pravo in upravo Univerze v Varšavi je bila ustanovljena leta 1963 kot rezultat združevanja zbirk različnih oddelkov znotraj univerze in oddelka Pravne fakultete. Takratno zbirko so sestavljale publikacije iz povojnega obdobja, 19. stoletja in ter antikvarno gradivo. Antikvarno gradivo knjižnice je zdaj arhivirano v Univerzitetni knjižnici v Varšavi.
Danes je knjižnica Fakultete za pravo in upravo del knjižničnega informacijskega sistema Univerze v Varšavi. Zbira publikacije iz prava, uprave, zgodovine prava in političnih ved. Njen letni prirast obsega približno 2000 naslovov najpomembnejših poljskih in mednarodnih knjig ter revij. Trenutni knjižnični fond knjižnice zajema okoli 100.000 enot gradiva. Knjižnica je delno v polkletnem prostoru, vendar je kljub svoji legi zelo svetla in prijetna.
Na voljo sta dve ločeni čitalnici, prva je namenjena profesorjem ter drugim fakultetnim sodelavcem, drugo, študentsko čitalnico pa lahko poleg študentov uporabljajo tudi zunanji uporabniki. V študentski čitalnici so trije računalniki, ki so prilagojeni slepim in slabovidnim uporabnikom. Omogočajo dostop do svetovnega spleta in zbirk podatkov, opremljeni pa so z optičnim bralnikom, povečevalniki besedila in slušalkami (Wydział Prawa i Administracji Uniwersytet Warszawski, b. d.).
A najbolj me je prevzela Univerzitetna knjižnica v Varšavi. Že s prečudovito zunanjostjo, ki s svojo mogočnostjo naredi vtis na vsakega obiskovalca, in skritimi vrtovi na strehi, ki nobenega, ki jih obišče, ne pustijo ravnodušnega.
Univerzitetna knjižnica v Varšavi je bila ustanovljena leta 1816 kot del Kraljeve univerze v Varšavi. V različnih poznejših obdobjih je delovala tudi kot samostojna knjižnica pod različnimi financerji. Sprva je hranila večinoma teološke in zgodovinske knjige, leta 1825 pa je zbirko povečalo gradivo tudi z drugih znanstvenih področij. Leta 1831, ko je delovala kot javna knjižnica v palači Kazimierzowski, je hranila že več kot 130.000 enot. Pred izbruhom 1. svetovne vojne je zbirka narasla na 600.000 enot gradiva. Med drugo svetovno vojno pa je bil del zbirke (okoli 130.000 zvezkov) uničen v požaru. V sedanjo moderno stavbo se je knjižnica preselila leta 1999. Ponaša se s kar 40.000 m2 prostora, vrt na strehi pa je velik okoli 10.000 m2 in je eden največjih strešnih vrtov v Evropi. Zbirka knjižnice je že presegla tri milijone izvodov, hrani pa prvotiske, rokopise, grafike, zvočno in notno gradivo ter kartografsko gradivo. Vsebinsko prevladuje gradivo humanističnih in družboslovnih ved (Kotar, 2010).
Knjižnica sodeluje v vzajemnem katalogu visokošolskih knjižnic NUKAT, v vzajemnem katalogu knjižnic KARO in Univerze v Varšavi. Prve vnose v katalog NUKAT so začeli vnašati leta 1991. Prav tako kot druge evropske univerzitetne knjižnice je tudi Univerzitetna knjižnica v Varšavi leta 2007 začela vzpostavljati digitalno knjižnico e-bUW (e-biblioteka Universytetu Warszawskiego). To tvorijo znanstveni informacijski viri, učna gradiva in digitalizirana gradiva, kot so rokopisi, inkunabule, prvotiski, grafike in kartografsko gradivo (Biblioteka Uniwersytecka w Warszawie, b. d.).
Za večino evropskih in tujih knjižnic je značilno sodelovanje in delovanje domačega okolja. Poljskim knjižnicam se je med njihovim delovanjem večkrat zgodilo, da so bile njihove zbirke poškodovane, uničene ali odtujene. Kljub tem izgubam dragocenega gradiva in zatiranju znanosti v nekem smislu so bili knjižničarji vedno zavzeti pri obnavljanju in gradnji knjižnic ter urejanju in pridobivanju gradiva. Po koncu komunizma leta 1989 so zgradili tako varšavsko univerzitetno knjižnico kot nekaj drugih visokošolskih knjižnic oziroma vsaj poskrbeli za njihove prostore ter vzpostavili vzajemno katalogizacijo.
Viri in literatura
Biblioteka Uniwersytecka w Warszawie. (b. d.). History. https://www.buw.uw.edu.pl/en/about-us/history/
Biblioteka Uniwersytetcka. (b. d.). Biblioteka. http://www.bu.kul.pl/o-bibliotece,11545.html
Biblioteka Uniwersytetu Marii Curie-Skłodowskiej. (b. d.). Historia Biblioteki UMCS. https://www.umcs.pl/pl/historia-biblioteki-umcs,10623.htm
Kotar, M. (2010). Varšavske knjižnice: strokovna ekskurzija Sekcije za specialne knjižnice ZBDS, 28–31. 5. 2008. Knjižničarske novice, 20(9), 11–16.
Lubelska Biblioteka Wirtualna. (b. d.). Biblioteki cyfrowe. http://lbw.lublin.eu/primo_library/libweb/action/search.do?vid=48LBW_ALL_VIEW
Trojanowska, M. (2000). Lublin: Charakterystyka lubelskich zasobów archiwalnych, ważniejszych zbiorów bibliotecznych i muzealnych. Niemiecki Instytut Historyczny w Warszawie.
Wydział Prawa i Administracji Uniwersytet Warszawski. (b. d.). Biblioteka. https://www.wpia.uw.edu.pl/pl/biblioteka