Knjižničarske novice

novice in strokovne informacije za knjižnjičarje

Obisk 16. knjižnega sejma na Dunaju

Obisk 16. knjižnega sejma na Dunaju
21. 2. 2025
Anže Žugič (osebni arhiv)

Na 16. knjižnem sejmu na Dunaju (Buch Wien), ki je potekal od 20. do 24. 11. 2024, je sodelovalo 27 držav in 300 založb, kar je največ v vseh letih. Sejma, na katerem je potekalo čez 4000 dogodkov, sva se na povabilo Mohorjeve družbe iz Celovca udeležila tudi sodelavca iz Narodne in univerzitetne knjižnice Hana Sinjur in Anže Žugič, za kar se jim prisrčno zahvaljujeva.

Mohorjeva družba je na svojem razstavnem prostoru poleg preostale knjižne produkcije predstavila tudi dva najpomembnejša prevoda del v nemščino leta 2024, in sicer delo Helge Mračnikar “Mutters Stimme” (op. a. Materin glas) ter delo Andreja Rahtena “Nach dem Zerfall des gemeinsamen Staates” (Po razpadu skupne države). Na sejem sva s seboj prinesla tudi publikaciji, ki sta bili izdani ob letošnji 250. letnici zbiranja obveznega izvoda, ter posebno izdajo Prešernove Zdravljice, ki sva jih razstavila na razstavnem prostoru Mohorjeve družbe.

Predstavitev knjige Nach dem Zerfall des gemeinsamen Staates g. Rahtena (na sliki skrajno levo), generalni direktor Avstrijskega državnega arhiva dr. Helmut Wohnout (na sliki skrajno desno) (foto: Hana Sinjur)

Predstavitev knjige Nach dem Zerfall des gemeinsamen Staates g. Rahtena (na sliki skrajno levo), generalni direktor Avstrijskega državnega arhiva dr. Helmut Wohnout (na sliki skrajno desno) (foto: Hana Sinjur))

Največji prostor na sejmu je imela založba Thalia.

Razstavni prostor založbe Thalia (foto: Hana Sinjur)

Razstavni prostor založbe Thalia (foto: Hana Sinjur)

V sredo se je na otvoritvi sejma na glavnem odru zvrstilo več govornikov. Glavni govornik je bil Julian Nida-Rümelin, ki je v svojem govoru poudaril, da je za obstoj “kulturne odgovornosti branže” pomembno subvencioniranje knjig, ki niso tržne uspešnice, ter se zavzemati za fiksne cene knjig, tako kot so jih uvedli v Nemčiji v času njegovega vodenja kulturnega ministrstva.

Julian Nida-Rümelin med svojim govorom (vir: ORF)

Julian Nida-Rümelin med svojim govorom (vir: ORF)

Sledili so govori dunajske mestne svetnice za kulturo Veronica Kaup-Hasler, kjer je predstavila, da želi mesto Dunaj spodbujati branje, saj menijo, da je v današnjih časih branje lahko “oblika odpora pri dojemanju svetov”.

V času trajanja sejma so v projektu z naslovom “Eine Stadt, ein Buch” (op. a. “Eno mesto, ena knjiga”), ki promovira knjige in branje, v knjigarnah, knjižnicah in na Dunajskem sejmu brezplačno razdelili 100.000 izvodov knjige “Picknic auf dem Eis” (Piknik na ledu) avtorja Andreja Kurkowa. Avtor oz. knjiga je izbrana na podlagi več kriterijev, in sicer, kakšna je družbeno-politična vsebina knjige, avtor je svetovno priznan in recenziran avtor, čigar dela so objavljena v več jezikih, da je avtor prisoten na sejmu ter dovoljenje za dostop do 100.000 izvodov knjig, ki se razdelijo v času sejma.

Dunajska mestna svetnica za kulturo Veronica Kaup-Hasler (vir: ORF)

Dunajska mestna svetnica za kulturo Veronica Kaup-Hasler (vir: ORF)

Minister za kulturo Werner Kogler je poudaril vlogo financiranja kulture kot pomembnega instrumenta, saj se “napačno varčevanje” kaže kot varčevanje na račun izobraževanja in raznolikosti mnenj. Podobnega mnenja je bil tudi Benedikt Föger, predsednik Hauptverband des österreichischen Buchhandels (glavno združenje avstrijske knjižne trgovine), ki je v svojem govoru poudaril, da so knjige lahko “jamstvo pred lažnimi novicami in dezinformacijami,« ter pozval prihodnjo vlado, da kljub inflaciji in negotovim razmeram na knjižnem trgu, zniža davek na dodano vrednost za knjige.

V četrtek in petek so sejem obiskali osnovnošolci, ki so neutrudljivo tekali po sejemskem prizorišču in reševali delovne liste. S kolegico sva se posvetila razstavljenim knjigam in iskala sloveniko.

Na sejmu je bilo razstavljeno veliko knjig, ki sodijo med sloveniko (slovenski avtorji, ki izdajajo v tujini; tuji prevodi del v slovenskem jeziku; dela, ki govorijo o Sloveniji, Slovencih,…), zato sva se posvetila iskanju teh publikacij za knjižnično zbirko Narodne in univerzitetne knjižnice.

Ostal je tudi čas za obisk avstrijske nacionalne knjižnice “Österreichische Nationalbibliothek Wien”, kjer v nekdanji dvorni knjižnici hranijo tudi izvode Trubarjevih del.

Ogled dvorne knjižnice - Prunksaal (foto: Hana Sinjur)

Ogled dvorne knjižnice – Prunksaal (foto: Hana Sinjur)

V soboto so morali organizatorji, zaradi prevelikega števila obiskovalcev, začasno zapreti vhod na sejem.

Sejem se je končal v nedeljo in podatki kažejo, da je dosegel rekorden obisk. Leta 2022 je prišlo 51.000 ljudi, leta 2023 pa 58.000 bralnih navdušencev (Borsenblätt, 2024). Letos je ta številka narasla na 65.000 obiskovalcev, medtem ko je bilo obiskovalcev na Slovenskem knjižnem sejmu 55.000. Za primerjavo velja omeniti, da je vstopnina na dunajskem knjižnem sejmu znašala 23,00 evrov za posamezni dan oziroma 41,00 evrov za celoten čas sejma, medtem ko je bil vstop na slovenski knjižni sejem brezplačen.

 

Skip to content