Knjižničarske novice

novice in strokovne informacije za knjižnjičarje

Ob zaključku projekta Evropski izziv 2022 ali »Za kulturno vključevanje brez meja in omejitev«

Ob zaključku projekta Evropski izziv 2022 ali »Za kulturno vključevanje brez meja in omejitev«
7. 8. 2023
Marijana Korotaj, bibliotekarka in koordinatorica projekta
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Knjižnica Ormož (arhiv)

Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož je ena izmed 32 knjižnic iz štirinajstih držav in edina slovenska, ki so bile uspešne s prijavo na javni poziv programa »Evropski izziv 2022«, ki ga je drugo leto zapored razpisala Evropska kulturna fundacija oz. European Cultural Foundation (ECF) s partnersko organizacijo Demsoc, s sedežem v Amsterdamu. V letu 2022 izbrane projekte, poleg kulturne fundacije, podpirata in omogočata še italijanska Fondazione Cariplo in Scottish Library and Information Council iz Združenega kraljestva Velike Britanije.

Knjiznica Ormoz - zadaj

Knjiznica Ormoz – zadaj.

Program The Europe Challenge nudi financiranje in podporo knjižnicam ter njihovim skupnostim pri oblikovanju in zagotavljanju rešitev evropskih izzivov, s katerimi se trenutno sooča: z vojno v Ukrajini, s podnebno, energetsko in kulturno krizo, polarizacijo in dezinformacijami v družbi …

V projektu Knjižnice Ormož in lokalne partnerske organizacije Ljudske univerze Ormož smo se osredotočili na soočanje s sodobnim izzivom begunstva in preseljevanja ter iskali rešitve za hitro in uspešno integracijo prišlekov v lokalno okolje.

V sklopu projekta The Europe Challenge 2022 smo se povezali z Ljudsko univerzo Ormož ter kot trenutno najpomembnejši izziv prepoznali sodobni izziv begunstva in preseljevanja, v ospredje pa smo postavili migracije, ki so povezane z vojno v Ukrajini, ter si v sklopu projekta zadali cilj, da si bomo prizadevali za hitro in uspešno integracijo prišlekov v naše lokalno okolje.

Cilji projekta so bili:

  • krepiti partnerstva v lokalni skupnosti, ustvariti odprt, varen javni prostor za sprejemanje raznolikosti in razumevanje,
  • omogočiti socialne stike priseljencev z okolico,
  • vzpodbujati kulturno integracijo, omogočiti vzajemno spoznavanje kulturnih značilnosti in navad lokalnega okolja in ob tem tudi omogočiti negovanje in predstavljanje lastne kulturne dediščine.

Zahvaljujemo se kolegom knjižničarjem in kolegom z Ljudske univerze, vsem izvajalcem dejavnosti, obiskovalcem, prostovoljcem in podpornikom, saj smo s predanostjo, odprtostjo, strpnostjo, ustvarjalnostjo in vztrajnostjo skupaj uspešno izvedli in z Ukrajinskim večerom, 14. junija 2023, zaključili projekt, ki nam je vsem prinesel veliko pomembnih in dragocenih izkušenj.

Več o izvedbi projekta

Stiska beguncev zaradi vojn in konfliktov, ekonomskih migrantov ali priseljencev zaradi kakršnegakoli razloga, je velika. Zapustijo svoj dom, se podajo v neznano, tvegajo življenje in ko se znajdejo v novem okolju, četudi so ljudje prijazni, so prišleki domačinom popolni tujci in domačini njim prav tako popolni neznanci. Spomladi leta 2022 so v našem lokalnem okolju našle zatočišče pred vojnimi grozotami ukrajinske matere z otroki. Lokalna oblast, javne ustanove, dobrodelne organizacije, društva in številni posamezniki so takoj priskočili na pomoč, jim priskrbeli ustrezne nastanitve in drugo humanitarno pomoč in podporo pri urejanju vpisnih postopkov in administrativnih zadev, otroci so bili vključeni v šolo ali v vrtce, matere so začele obiskovati tečaje učenja slovenščine. Za osnovne potrebe je bilo ustrezno poskrbljeno, kaj pa kulturne, izobraževalne, socialne? Da bi se prišleki, predvsem matere, čim prej lahko vključile v novo kulturno okolje in v novo družbo ter skušale zaživeti kar se da mirno, vsakdanje in dostojanstveno življenje, smo tudi knjižničarji z njimi navezali stike, predvsem ob pomoči pri nas že dalj časa živečih Ukrajincev ter šol, ki so v svoje klopi sprejele ukrajinske učence. Ponudili smo pomoč pri integraciji. Povabili smo jih k brezplačnemu vpisu in na Noč knjige konec aprila na ukrajinski pogovorni večer. Z ukrajinskimi ženami smo se, kljub oviram v poznavanju jezika, posvetovali o tem, kaj potrebujejo, kaj bi rade razvijale in česa si želijo v prostem času.

Oblikovanje gline v raku tehniki z Jelko Krajnc.

Oblikovanje gline v raku tehniki z Jelko Krajnc.

Okrog 30 ukrajinskih mater z otroki je začelo redno uporabljati knjižnične storitve, se vključevati v knjižnične dogodke in aktivnosti, ki jim omogočajo integracijo, učenje jezika, vzpodbujajo kreativnost, širijo bralno kulturo, zdrav način življenja in jim pomagajo kar se da polno in kvalitetno preživljati vsakdan, ki je najbrž prežet s skrbmi, stiskami in strahovi, ki jih v miru živeči težko razumemo. Posvetovali smo se, kakšne aktivnosti bi bile najbolj zaželene in skupaj smo organizirali številne dejavnosti, ki so omogočile vključevanje, spodbujanje kreativnosti, širjenje bralne kulture in zdravega načina življenja, učenje jezika in seveda navezovanje stikov, druženja. Z njimi smo spodbujali vključenost v kulturno in družbeno življenje lokalne skupnosti ter jim nudili možnosti, da negujejo in razvijajo svoje talente, hobije in zadovoljujejo kulturne in izobraževalne potrebe.

V sklopu projekta smo od julija 2022 do maja 2023 izvedli:

  • ustvarjalne delavnice, v katerih smo izdelovali zapestnice, adventne venčke, okrasno keramiko, šivali ptičke, kvačkali košarice, slikali s kavo, na kuharskih delavnicah cvrli krofe …,
Delavnica izdelovanja venckov.

Delavnica izdelovanja venčkov.

  • nekaj izdelkov smo ob zaključku projekta predstavili na priložnostni razstavi;
  • 2 sklopa solo plesnih delavnic;

    Solo plesne delavnice s Špelo - 2. srečanje

    Solo plesne delavnice s Špelo – 2. srečanje.

  • strokovno predavanje o migracijah,
  • literarne večere in kulturne dogodke: poletne živo knjižnico, ukrajinski večer v knjižnici z Mašo in Galino ter ukrajinski večer na grajskem dvorišču, literarni pogovor z odbojkarico, športno pedagoginjo in humanitarko Svetlano Oletič ob izdaji njenih avtobiografski del ter nepozaben pesniški večer z Lariso Bratčenko in prevajalko Mašo;
    Literarni večer s Svetlano Oletič.

    Literarni večer s Svetlano Oletič.

    Pevska skupina na Ukrajinskem večeru.

    Pevska skupina na Ukrajinskem večeru.

    Vsi nastopajoči na Ukrajinskem večeru

    Vsi nastopajoči na Ukrajinskem večeru.

  • dvojezično pravljično urico s senčnimi lutkami in ustvarjalno delavnico;

    Pravljična urica Zverjasec v ukrajinščini in slovenščini.

    Pravljična urica Zverjasec v ukrajinščini in slovenščini.

  • obe ustanovi, knjižnica in ljudska univerza z mladinskim centrom, smo gostoljubno ponudili prostore za druženje, učenje, delo na daljavo, delavnice. Na ljudski univerzi je skupina žensk zelo marljivo ves čas izdelovala tako imenovane trenč sveče, to so v pločevinke položeni zviti kartonasti trakovi, zaliti z voskom in parafinom, ki v vojnem času služijo za razsvetljavo, gretje ali kuhanje. Te improvizirane sveče so potovale v Ukrajino kot gesta ljubezni in skrbi do domačih;

    Delavnica izdelovanja trench sveč

    Delavnica izdelovanja trench sveč.

  • pripravili in izdali smo informacijsko zloženko s prepotrebnimi informacijami o prijavnih in vpisnih postopkih, pomoči pri urejanju potrebnih administrativnih zadev, tečaju slovenskega jezika in ostalem, ki olajšajo vsem novim prišlekom prve dni življenja v našem lokalnem okolju;
  • ob koncu projekta smo izdali tudi dvojezično (ukrajinsko – slovensko) pesniško zbirko upokojene knjižničarke, Larise Mihajlovne Bratčenko, ki je v zahvalo za prijazen sprejem napisala hvalnico Slovencem. Izvedli smo zanimiv pesniško prevajalski proces, v katerem je 13 domačinov prevajalo oziroma prepesnjevalo prevode Larisinih pesmi. Z Lariso smo naredili izbor pesmi, za boljše razumevanje smo si naredili grobe prevode kar s spletnimi prevajalniki. Za prevajanje smo prosili Valentino Vever, ki že dalj časa živi v Sloveniji, in je naredila osnovni prevod, a priznala, da njeno znanje slovenščine še ni na taki ravni, da bi lahko prevajala lirična besedila. Prevodi so tako še vedno ostali estetsko nedovršeni in jim je bilo treba vdahniti pesniški duh. Pa smo se lotili podviga. 12 prepesnjevalcev se je lotilo prepesnjevanja: Marta Breznik, Anton Filipič, Selma Franov, Marija Gašparič, Ciril Hojnik, Sandra Kumer, Marijana Korotaj, Olga Najžar, Svetlana Oletič, Nina Šulek, Marinka Vnuk in Denis Žuran. Selma Franov je z nami delila prevajalske izkušnje in znanja. Zlatka Majcen pa nas je podpirala in poskrbela za lektoriranje zbirke. V izdajo zbirke smo vključili tudi ilustracije ljubiteljske slikarke Snežane Vindiš, ki je naslikala dela po navdihu pesmi. Pesniško zbirko sta uredili Nina Šulek in Marijana Korotaj, za tisk pa jo je pripravil sodelavec Damjan Rizman;

    Pesniško-prevajalska delavnica - z Lariso Bratčenko.

    Pesniško-prevajalska delavnica – z Lariso Bratčenko.

  • zaključni dogodek Ukrajinski večer, na katerem smo predstavili izvedeni projekt širši javnosti. Ukrajinske ženske so pripravile pester kulturni program z nastopom pevske skupine, PP predstavitvijo Ukrajine, kot si želijo, da jo vidimo in pomnimo, in ne tako, kot jo, žal, spoznavamo v medijih, ter spekle tradicionalno pecivo, ki smo ga spoznavali in okušali ob druženju.
    Noč knjige - Ukrajinski večer-22

    Noč knjige – Ukrajinski večer-22

    Predstavitev Ukrajine na Ukrajinskem večeru.

    Predstavitev Ukrajine na Ukrajinskem večeru.

Projekt predstavljen na svetovnem knjižničarskem festivalu na Danskem

S temi primeri premišljenih in poglobljenih pristopov, s prijaznimi in človeškimi dejanji zaposlenih, prostovoljcev in podpornikov dejavnosti smo dokazali, da se pomembne in velike pozitivne spremembe dogajajo v majhnih skupnostih in so lahko vzgled mnogo večjim strukturam. Kvaliteto in predanost našega skupnega dela so prepoznali tudi financerji. Aktivno smo sodelovali na delovnih srečanjih v Firencah in v Amsterdamu in naš projekt je s strani strokovne komisije, katero so med drugim sestavljali direktorji najuglednejših evropskih splošnih knjižnic in predsedniki knjižničarskih združenj, bil izbran med štiri najboljše projekte Evropskega izziva 2022, in zato povabljen, da se je predstavil kot primer dobre prakse na svetovnem knjižničarskem festivalu The Next Library Festival v izjemni knjižnici DOKK1, v Aarhusu na Danskem (14. – 16. 5. 2023).

Predstavitev v knjižnici DOKK1 v Aarhusu na Danskem na The Next Library festivalu. Knjižnica je kulturno središče in servis za občane.

Svetovni festival knjižničarjev se odvija vsaki dve leti. Letošnji je potekal od 13. do 16. maja 2023. Obiskalo ga je 350 obiskovalcev (od različnih vrst knjižničarskih delavcev iz različnih tipov knjižnic do informatikov, oblikovalcev, arhitektov in ostalih zainteresiranih podpornikov ter razvijalcev knjižnic) iz 30 držav vsega sveta. Letošnje teme so bile: cilji trajnostnega razvoja, demokratičnost v družbi in igra kot vir učenja. Glavni gostje in govorci festivala so bili Katherine Richardson (Univerza v Kopenhagnu), ki je predavala o trajnostnem razvoju, vlogi ciljev trajnostnega razvoja in o tem, kako lahko vsi prispevamo k temu, da naše družbe usmerimo na bolj trajnostno razvojno pot; Ben Mardell (Harvard Graduate School of Education), ki je predaval o igrivem učenju v knjižnicah in pedagogiki igre ter Yoeri Albrecht (Centre for the Arts De Balie Amsterdam), ki je govoril o inovativnih načinih, kako v demokratičnih družbah v ospredje postaviti neizrečene zgodbe in neslišane glasove. V formatu Ignite Talk, govorov, ki zažigajo, je bilo predstavljeno 25 izstopajočih projektov tako evropskih knjižnic kot knjižnic iz drugih kontinentov, ves čas festivala pa so potekale še številne delavnice z aktivno udeležbo obiskovalcev in razstave zanimivih projektov, povezanih z osrednjimi temami festivala.

Pestri mednarodni skupnosti naprednih knjižničarjev, ki premikajo meje in raziskujejo razvijajočo se naravo splošnih knjižnic, smo predstavili naš prototip naslavljanja izziva vključevanja ukrajinskih beguncev v lokalno okolje. Knjižnica Ormož je tako v evropskem merilu tudi v letošnjem letu prepoznana in uvrščena med štiri najboljše primere dobrih praks projektov Evropskega izziva 2022, tokrat s povsem drugačno tematiko kot v letu 2021, ko jo je svetovna knjižničarska organizacija IFLA uvrstila med štiri najboljše Zelene knjižnice na svetu.

Predstavitev projekta Knjižnice Ormož in Ljudske univerze Ormož na The Next Library Festival.

Predstavitev projekta Knjižnice Ormož in Ljudske univerze Ormož na The Next Library Festival.

Kako naprej

Projekt se je zaključil, a naša zavezanost vključujoči in tolerantni družbi ostaja. Še naprej bomo spodbujali strpen dialog med različnimi akterji, priseljenci, begunci in domačini, ter si prizadevali za enakopravno in aktivno participacijo v različnih sferah družbenega življenja. Še naprej želimo skupaj graditi močno skupnost, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, razumevanju in strpnosti.

Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi projekta, in seveda ukrajinskim ženskam, da so nam zaupale, sprejele našo podporo in se tako zavzeto angažirale.

Zgodbe ukrajinskih beguncev so postale del naših zgodb in obratno in bodo za vedno ostale zapisane v naših srcih.

Živa knjižnica

Živa knjižnica.

 

Skip to content