Novosti v knjižničarstvu, 10. 6. 2022

V Narodni in univerzitetni knjižnici smo v petek, 10. junija 2022, v spletnem okolju pripravili dogodek Novosti v knjižničarstvu. Osem predavanj je poslušalo 144 različnih udeležencev.

Dr. Ines Vodopivec (NUK): Sodelovanje slovenskih knjižnic pri oblikovanju UNESCO Nacionalne liste za Spomin sveta
Predstavila je Memory of the World (Spomin sveta), kjer so se po državah oblikovali nacionalni odbori za zaščito pisne kulturne dediščine za vsa zgodovinska obdobja na več ravneh.
Za posamezna področja kulture so bili v Sloveniji imenovani pododbori za knjižnice, arhive in muzeje. V pododbor za knjižnice je bilo imenovanih 5 predstavnikov za pripravo poziva, spremljanje in evidentiranje nominacij ter pregled in oceno nominacij (osnovni pogoji, tehnični in vsebinski kriteriji). Na koncu je bil pripravljen tudi predlog seznama za vpis na nacionalno listo za vse vrste knjižnic in druge ustanove.
Pododbor je prejel 46 nominacij (posamezne enote, knjižnične zbirke in fonde ter zapuščine literatov in humanistov). Za uvrstitev na Nacionalno listo 2022 je bilo nominiranih 10 enot pisne dediščine: 4 iz predlogov knjižnic, 3 iz predlogov arhivov in 3 iz predlogov muzejev. Slovesna podelitev diplom bo predvidoma jeseni 2022, predvidena pa je tudi predstavitev nominirane dediščine na razstavi v letu 2023.

Dr. Polona Vilar (UL, FF, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo): Vključevanje izzivov iz prakse v seminarsko delo s študenti
Navedla je razloge in okoliščine na strani oddelka in knjižnic: konkretne potrebe, ki izhajajo iz rednega dela, nalog, načrtov knjižnic in zagotavljanja priložnosti za konkretno praktično izkušnjo za študente v okviru seminarskega dela, za spoznavanje redkeje uporabljenih raziskovalnih metod, tematik in spoznavanje morebitnih potencialnih zaposlovalcev. Opozorila je na omejitve (formalne in objektivne) ter podala primere izvedb v letih 2016/17 in 2021/22 v Mestni knjižnici Ljubljana ter v 2018/19 v NUK in izvedbe v času pandemije 2020-2022 (UKM, CTK).
Predstavila je pedagoške izkušnje na 1. in 2. stopnji: razlike glede na stopnjo, način načrtovanja in izvedbe ter delo učiteljev. Predstavila je tudi refleksije študentov. Rezultati so pozitivni z več vidikov.:

• Pridobljenega znanja in izkušenj učiteljev in študentov.
• Študenti spoznavajo raziskovanje skozi praktično izvedbo: bolje razumejo značilnosti, omejitve, prednosti metod; učinek je viden tudi pri metodologijah zaključnih del.
• Povezovanje izkušnje s temami, ki jih sicer obravnavamo bolj teoretično (etična načela, načrtovanje raziskave, vzorčenje, kvalitativni/kvantitativni pristopi pri raziskovanju, uporabniki, strateško načrtovanje, timsko delo …).
• Študenti spoznavajo izbrane knjižnice in tudi njihove storitve.
• Dvig zavedanja o potrebnosti/pomembnosti evalvacije storitev in poznavanja uporabnikov – tudi na strani knjižnic.
• Spoznavanja novejših tematik na strani knjižnic, razmislekov o možnostih umeščanja v knjižnično načrtovanje in prakso.
• Pridobljenega samozaupanja študentov glede lastnega znanja in sposobnosti.
• Povezovanja oddelka s prakso.
• Spoznavanja študentov s strani knjižnic – potencialnih delodajalcev.
• Izredno pozitiven odziv študentov ter ogromno truda – več kot v ‚klasičnih študijskih‘ situacijah.

Dr. Tanja Merčun Kariž in Maja Kuhar (UL, FF, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo): Raziskovanje uporabniške izkušnje na primeru dLib.si
Predstavili sta koncept uporabniške izkušnje (posameznikove zaznave in reakcije, ki so rezultat uporabe ali pričakovane uporabe nekega proizvoda, sistema ali storitve. Vključuje vsa uporabnikova čustva, prepričanja, preference …). Z uporabniško izkušnjo se ukvarjajo tudi knjižnice. Koncept se seli na storitve, prostore, na produkte.

Pri raziskovanju imamo lahko teoretično izhodišče (razumevanje izkušnje) ali praktično izhodišče (načrtovanje izkušnje). Predstavili sta različne metode evalvacije uporabniške izkušnje. Izvedli so primer raziskovanja dLib.si – 3 raziskave:
1.    Metoda sledenja pogledu (metoda opazovanja) – na primeru 30 uporabnikov ter primerjavi dveh digitalnih knjižnic (še Europeane).
2.    Testiranje z nalogami – na primeru računalniško pismenih odraslih – izvajali so 3 naloge.
3.    Anketiranje uporabnikov – starejši –> več je bilo starejših, ampak bolj pomembno je, da so največji del vzorca predstavljali pogosti uporabniki dLib.

Primerjava med metodami je pokazala, da je bila uporabniška izkušnja pozitivna. Nobena metoda pa ni popolna.

Miran Petek (IZUM): Iskanje informacij ter dostop do celotnih besedil
Akademska digitalna zbirka ADZ (adz.cobiss.si) zajema pet portalov in združuje informacije vseh teh portalov. Poleg tega so tu objavljene še novice.
Predstavil je koncepte iskanja in iskalnik, preko katerega je slovenskim uporabnikom dostopna ogromna količina informacij v celotnem besedilu ali vsaj povzetki ter možnost naročanja oziroma dostopa. Se pa portali razlikujejo po načinu dostopa.
Predstavil je tudi najnovejše funkcionalnosti/novosti sistema od prejemanja najnovejših objav, znanstvenih člankov v odprtem dostopu, bazo podatkov unpaywall.
dCOBISS – predstavil je nekaj osnovnih informacij o novi spletni aplikaciji IZUMa za potrebe shranjevanja digitalnih vsebin, vlogo, način vnosa, analitiko odprtega dostopa ter povezava z AARS. Uporabnik vidi podatke o projektih, sredstvih. Podatki so uporabnikom javno dostopni ves čas.
Navedel je še, kam sporočati napake in predloge za izboljšave.

Dr. Alenka Bagarič (NUK): Aktivnosti Komisije za razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga
Predstavila je novosti in aktivnosti Komisije ter Akcijski načrt 2021-2023: prenos mednarodne teorije in prakse v slovensko knjižnično okolje, uvajanje sodobonih standardov katalogizacije in upravljanja z metapodatki ter komuniciranje. V uporabi so pravila Rokopisno gradivo, zapuščinski fondi in tvorjene zbirke –  pravila bibliografske obdelave v vzajemnem katalogu, ki jih je Komisija sprejela novembra lani in so javno dostopna. Pripravili so tudi dobro obiskano okroglo mizo na temo predmetnega označevanja.
Lani je bil pripravljen še načrt in opredelitev aktivnosti za letos, in sicer so v pripravi posodobitve katalogizacijski pravil: splošna pravila za opis vseh vrst knjižničnih virov, za katalogizacijo monografskih virov, aplikacijski profil za vse vrste knjižničnega gradiva ter delni prevod RDA v slovenski jezik.

Dr. Mojca Rupar Korošec (NUK): Kaj je RDA – kako obravnavamo podatke in zakaj so pomembni
Resource Description Access (RDA) se v delovni verziji prevaja kot opis in dostop do podatkov.
Predstavila je RDA kot paket podatkovnih elementov, smernic in navodil za ustvarjanje metapodatkov knjižnic in virov kulturne dediščine, ki so oblikovani po mednarodnih modelih za uporabniško usmerjene povezane podatkovne aplikacije. Knjižnice imajo kot “nekomercialni javni prostor”, po načelu globalne vizije IFLA, temeljno vlogo tudi v digitalnem ekosistemu.
Smernice RDA so enostavne in učinkovite za uporabo ter združljive z mednarodno uveljavljenimi načeli, modeli in metapodatkovnimi standardi iz drugih področij, kot so arhivistika, muzeologija, založništvo, semantični splet. Poleg tega bo RDA ohranil kontinuiteto s preteklostjo, saj bodo podatki, ustvarjeni z uporabo RDA, združljivi z obstoječimi zapisi v spletnih knjižničnih katalogih.
NUK se je odločil za delni prevod RDA, zato je imenoval Delovno skupine za pripravo pravil za delni prevod RDA v slovenski jezik, ki je že pričela z delom.

Anže Žugič (NUK): Nov način oddaje obveznih izvodov
Predstavil je, kako po novem načinu poteka oddaja obveznih izvodov v predalčnik, ki stoji na Leskoškovi 12. Orisal je ves postopek oddaje gradiva na paketniku – od postopka na ekranu in oddajo v predalnik. Uporabnik dobi SMS o oddaji, ekspedit pa elektronsko pošto. Nov način oddaje pa je možen 24 ur na dan.

Dr. Alenka Kavčič Čolić (NUK): Vloga repozitorijev pri radikalni transformaciji znanstvenega komuniciranjav – kratko poročilo z letošnjega sestanka in Generalne skupščine Konfenderacije  odprtodostopnih repozitorijev COAR
Konfederacija odprtodostopnih repozitorijev (COAR) je mednarodna organizacija, ki povezuje posamične in mreže odprtodostopnih repozitorijev po celem svetu. Njeno članstvo trenutno obsega 155 članov in 8 združenj, med slednjimi tudi LIBER, OCLC, SPARC in CERN. COAR v okviru svoje strateške usmeritve zagovarjanja vloge, ki jo odprtodostopni repozitoriji imajo pri pospeševanju odprte znanosti, spremlja različne mednarodne pobude, kot je npr. Plan S ali evropski Akt o digitalnih storitvah in po potrebi ustrezno reagira. Podpira razvoj odprtodostopnih repozitorijev tudi z izmenjavo znanj in izkušenj, skrbi za razvoj infrastrukture in odprtokodnih rešitev ter za omogočanje enostavne in učinkovite izmenjave podatkov med repozitoriji.
S projektno dejavnost v zadnjih nekaj letih (delovna skupina “Naslednja generacija repozitorijev”, projekta Pubfair in Notify) razvija novo generacijo digitalnih repozitorijev, ki omogočajo nove funkcionalnosti, kot so odprte recenzije, povezovanje člankov z drugimi viri (npr. podatkov iz raziskav) in različno semantično povezovanje vsebin v mreži repozitorijev. Na omenjenih projektih sodelujejo pomembni raziskovalci, ki so v preteklosti tlakovali pot interoperabilnosti repozitorijev. Med njimi je tudi Herbert Von de Sompel, izumitelj protokola OAI PMH.
COAR tesno spremlja različne oblike publiciranja v odprtem dostopu in vsa infrastruktura, ki jo razvijajo na projektih, je odprtokodna ter v celoti prilagojena potrebam raziskovalne skupnosti in poštenim oblikam evalvacije znanstvenega dela, ki se osredotoča na posamične objave in ne na revije z dejavnikom vpliva (IF). Ravno zato tudi COAR opozarja na nepravilnosti, ki jih prinašajo različni dogovori z založniki pri objavah v odprtem dostopu (zlati dostop in APC in preoblikovalni dogovori). S svojo razvojno dejavnostjo skuša ponuditi nove platforme in možnosti za odprto publiciranje, kot so npr. overlay journals (predlog prevoda iz angl. v slovenščino: paberkovalne revije ali repozitorijske revije) in različne možnosti za odprte recenzije.