POROČILO 13. oktober 2022

19. Kongres založnikov

Na letnem srečanju založnikov na Bledu že tradicionalno sodelujemo tudi predstavniki Narodne in univerzitetne knjižnice. 

Po uvodnem nagovoru predsednice Društva slovenskih založnikov (DSZ) Valentine Smej Novak se je začel prvi sklop z naslovom »Po pandemiji: spremembe na trgu, analiza podatkov in smernice razvoja«, v okviru katerega smo bili v predstavitvi Upravnega odbora DSZ seznanjeni s finančnim gibanjem v založništvu. Polona Stepišnik je povedala, da so se celotni prihodki v panogi v primerjavi z letom 2020 v letu 2021 povečali za 14,6 %. Povečanje pripisujejo koriščenju bona 2021, ki ga je bilo mogoče (za razliko od bona 2020) koristiti tudi za nakup knjig in ki smo ga bili deležni vsi državljani. Prodaja na tuje trge, tako založniških pravic kot tudi knjig in revij, se je v tem obdobju zmanjšala za 2,7 %. Dobiček v založništvu se je v letu 2021, v primerjavi z letom 2020, povečal za 77 %. Prav tako se je zadolženost založnikov zmanjšala, plače pa so se v panogi dvignile. Stanje na trgu je v letu 2021, po pandemiji, ugodnejše. 

Naslednja govornica, Damijana Kisovec iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), je predstavila slovensko založniško produkcijo, kot jo beležimo v NUK-u, na temelju dotoka obveznih izvodov. Ker gre za kongres knjižnih založnikov, je predstavila predvsem podatke, vezane na tiskano knjigo. Svojo predstavitev je začela je s podatki o e knjigi, kjer je do konca marca 2022 zabeleženih 170 naslovov več kot v letu 2020. Za razliko od tiskanih knjig je pri e knjigah že v koronskem letu 2020 opazen velik porast produkcije. Delež prvih izdaj se že od leta 2015 giblje med 83 in 85 %.

Predstavitev
Damijana Kisovec med svojo predstavitvijo (foto: S. Vozelj)

Delež neprevedenih oziroma izvirnih del se rahlo dviguje še od leta 2015 in v letu 2021 predstavlja 73 % vse knjižne produkcije. Število samozaložnikov in tistih založnikov, ki izdajo 1 naslov ali 2–5 naslovov, še vedno narašča, zato je tudi končno število založnikov – zavezancev, ki oddajajo obvezni izvod, višje kot leta 2020.  Štiri največje založbe, ki izdajo več kot 100 naslovov letno, pa predstavljajo 20 % vse slovenske knjižne produkcije. Povprečna naklada pada, iz 954 izvodov v letu 2020 na 907 izvodov v letu 2021, medtem ko je povprečna cena višja in je za leto 2021 znašala 21,96 €. Kisovčeva je svojo predstavitev končala s preglednico založnikov po različnih vrstah publikacij (učbeniki in delovni zvezki; stvarna literatura za odrasle; leposlovje za odrasle; slovensko izvirno leposlovje za odrasle; knjige za otroke; stripi in slikanice; izvirne slovenske slikanice; »knjige«, to so publikacije, ki imajo več kot 49 strani, brez učbenikov in delovnih zvezkov, a s slikanicami) ter izpostavila, da ima najvišjo povprečno ceno stvarna literatura za odrasle (27,92 €), najnižjo pa učbeniki in delovni zvezki (15,22 €). Najvišjo povprečno naklado dosegajo učbeniki in delovni zvezki (1348 izvodov), najnižjo pa izvirno slovensko leposlovje za odrasle (472 izvodov). Predstavitev se je zaključila s povabilom na ogled najnovejših statističnih podatkov o slovenski založniški produkciji, ki bodo uradno objavljeni 15. oktobra na spletni strani Založniki v NUK (NUK od leta 2016 dvakrat letno pripravlja in objavlja tovrstne podatke; pred tem jih je objavljal Statistični urad Republike Slovenije). 

Sledil je referat Domna Gajmana, ki je na slikovit način pokazal pozitivne prakse v upravljanju družbenih omrežij, še posebej TikToka, za namene promocije branja in trženja v založništvu. V Sloveniji je kar 600.000 uporabnikov TikToka, največ uporabnikov se je omrežju pridružilo prav med obdobjem korone. Omrežje TikTok pripada najmlajši generaciji, saj je kar 38 % uporabnikov starih med 12 in 25 let. TikTok je uspešen, ker je optimiziran za odkrivanje novih vsebin. Omrežje ima sklenjen sporazum glede avtorskih pravic z največjimi glasbenimi založbami, posledično lahko vsakdo na TikToku enostavno ustvarja svoje vsebine. Oglaševanje postane neprimerno cenejše kot pri TV oglasih, šteje le dobra ideja. #BookTok ima kar 81 miljard ogledov, namenjen pa je promociji knjig. Pri generaciji Z #BookTok obudi željo po branju in kupovanju knjig, priporočanju popularnih knjig in raziskovanju. V Sloveniji je že prisoten (PIL, Mladinska knjiga Založba), a lahko bi bil še bolj. Gajman poudarja poslušanje uporabnikov, razumevanje trendov, idej, ustvarjalnost in nenehno delo na omrežju TikTok, to je dnevno vodenje procesov in transparentno komuniciranje. Od 600.000 slovenskih uporabnikov TikToka je 10 % ustvarjalcev vsebin. 

Referatu Domna Gajmana je sledilo omizje na temo knjižnega trga v času spreminjajočih se življenjskih in nakupovalnih navad. Sogovorniki omizja so bili dr. Samo Rugelj (založba UMco), prof. dr. Tina Vukasović (Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Celje), mag. Simona Gaberšček Kruhar (Marketing magazin) in Špela Oblak (svetovalka na področju marketinga, scenaristka in producentka). Za založništvo so nova omrežja pomembna za pozicioniranje pri generaciji Z, ne pa za takojšnji neposreden zaslužek, saj mladi od staršev ne dobijo namenskih sredstev za nabavo knjig. Sogovorniki so ugotavljali, da v času krize nakupovanje postane bolj načrtovano. Šolstvo še naprej sledi odprtemu dostopu. Na vprašanje moderatorja, ali je današnji čas bolj primeren za razvoj blagovne znamke ali bolj za neposredno prodajo produktov, so odgovorili, da so ključne lastnosti ciljne publike, njihove vrednote in šele iz tega izhajajo strategije prodaje. Govorili so o vplivu recenzij na prodajo, tako v klasičnih oziroma tiskanih kot v elektronskih medijih. Poudarili so nenehno delo in velik vpliv Facebooka kot družbenega medija srednje generacije s kupno močjo, ki še vedno vpliva na potrošnike, še zlasti pri ženski populaciji, s krajšimi ali daljšimi recenzijskimi objavami. Za promocijo knjig in vzgojo mlajše generacije je zanimiv TikTok, ki pa zahteva stalno oglaševanje, nagovarjanje in odkrivanje novih tem ter vabljenje govorcev, kar so sodelujoči še posebej poudarjali.

V sklopu »Mednarodni prodor: od Frankfurta do Bologne« nas je nagovoril dr. Dimitrij Rupel, direktor Javne agencije za knjigo. Poudaril je nastanek slovenske države kot rezultat literarne ideje. Številne objave v člankih, knjigah in pesniških zbirkah od druge svetovne vojne do leta 1991 so – posebej v osemdesetih letih – privedle do osamosvojitve Slovenije. Današnja literatura je po besedah dr. Dimitrija Rupla državna ideja. Visoka založniška produkcija predstavlja varovalko za slovensko kulturo. V Sloveniji mora odgovornost za knjižno produkcijo prevzeti država. Vse več je novih naslovov pesniških zbirk z nizkimi nakladami, zelo malo pa je globokega branja, kar predstavlja kulturni primanjkljaj, ki ga bo težko popraviti. Rupel je poudaril pomen in vlogo države ki je dolžna spodbujati intelekualno rast in izobraževanje, tudi v financiranju prevodne literature. 

Sledilo je predavanje prof. dr. Mihe Kovača, ki se je predstavil kot kurator v nastajanju slovenskega programa za knjižni sejem v Frankfurtu leta 2023, kjer bo Republika Slovenija častna gostja. Po njegovih besedah je cilj utrditev ugleda slovenske knjižne produkcije v mednarodnem okolju. V zadnjih treh letih beležimo kar 600 prevodov slovenskih avtorjev v tuje jezike. V nemški javnosti je v medijih zanimanje za slovensko knjižno produkcijo šibko, zato so za promocijo najeli uveljavljeno nemško PR agencijo. Slovenija se bo na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2023 predstavila v štirih sklopih: 1. Slovenske knjige v tujih jezikih. Sodelovanje z založbami, ki delujejo na tujih trgih; 2. Slovenska knjižna zgodovina; 3. Mala založništva v Evropi: inovativnost in pluralnost; 4. Vloga knjižnega branja v zaslonski dobi in pomen globokega branja. Program za knjižni sejem bo dokončan januarja 2023, sledila bo tiskovna konferenca v juniju 2023 in dogodek v oktobru 2023. 

Naslednja govornica, Katja Stergar, je spregovorila o pripravah na knjižni sejem v Bologni, kjer bo Republika Slovenija prav tako častna gostja kot v Frankfurtu, le leto kasneje. Priprave so še v razvojni fazi in imajo nekatere določene oporne točke iz prihajajočih dogodkov v Frankfurtu. Oba sejma sta priložnost za sistematično predstavitev slovenske književnosti v tujini. 

Literarna agentka pri norveški agenciji Anette S. Garpestad je spregovorila o vlogi in pomenu agenta pri lansiranju knjige v mednarodnem prostoru. Tema se navezuje na prejšnji temi knjižnih sejmov, saj le ti predstavljajo priložnosti za povezovanje v mednarodnem prostoru. Z vidika majhnih jezikovnih skupnosti, kot sta Slovenija in Norveška, so za uspešno delo literarnega agenta ključni dobri vzorčni prevodi, podpora prevajalcem, izobraževanja za prevajalce, pa tudi podpora pri povezovanju z ljudmi. Literarni agenti svoje delo opravljajo na knjižnih sejmih, v stiku z založniki in drugimi agenti, na filmskih festivalih, literarnih in drugih kulturnih mednarodnih srečanjih. Anette S. Garpestad je predstavila tudi norveško agencijo NORLA, ki sistematično skrbi za prevod norveških knjig v tuje jezike. Agencija ima delovne prostore v Norveški nacionalni knjižnici v Oslu, povezuje se z ambasadami in s knjižnimi sejmi v Frankfurtu, Londonu, Goethenburgu in Bologni. 

Sledili sta dve okrogli mizi v sklopu z naslovom »Celostne rešitve za nove čase«. V prvi, z naslovom »Založništvo in trajnostne produkcijske prakse: od digitalizacije do produkcije«, so spregovorili Majda Fabiani (tiskarna Grafika Soča), Mateja Lazar (Motovila), Mitja Ličen (Založba Goga) in Miran Dolar (tiskarna Medium). Poudarili so pomen trajnosti, ki mu sledi Evropska unija, v kulturnem, družbenem in materialnem smislu. Pri proizvodnji papirja in materialov za knjige se porabljajo velike količine energije, hkrati pa vsaka poizvedba na internetu pomeni nezanemarljivo porabo energije. Na okolje imajo vpliv vsi procesi, ki vodijo do knjige, tudi transport polproizvodov in končnih proizvodov. V preteklosti je bil moderen recikliran papir, danes pa je recikliran papir dražji proizvod. Kateri produkt danes velja za ekološkega? Papir s certifikatom FSC danes predstavlja sledenje ekološkim standardom za trajno gospodarjenje z gozdovi. Dejstvo je, da priprava vsakega materiala pusti ekološki odtis. Poleg papirjev se v velikih količinah uporabljajo laki, tiskarske barve, embalaža in folije za plastificiranje. Le-te so posebnost slovenskega knjižnega trga, saj »foliranje« ni značilno za knjige na tujih trgih. Največji prihranek sogovorniki vidijo v naročanju papirjev na format, saj se pri tem izogneju obrezam in odpadku, ki se sicer reciklira. Papir je mogoče reciklirati kar sedemkrat. Prav tako sta razvoj in uporaba brezkemijskih plošč prepolovila količino potrebne vode pri tiskanju. Novejše barve so vse bolj ekološko sprejemljive in ne povzročajo težav pri recikliranju. V zadnjem času največjo težavo predstavlja visoka cena energije in neugodne napovedi za cene papirja v letu 2023. 

V drugi okrogli mizi z naslovom »V iskanju skupne platforme, ustvarjanje preglednih rešitev za knjižni trg« so sodelovali dr. Ines Vodopivec (NUK), Mitja Ličen (Založba Goga), Renate Rugelj (Bukla), Zarika Snoj Verbovšek (Slovenska Matica) in Vlasta Vičič (JAK). Ideja o platformi, ki bi združevala potrebe deležnikov, sega že v leto 2002, ko je NUK pripravil projekt o skupni platformi za slovenske založnike. Leta 2010 je JAK nadaljeval z idejo še delujočega NUK-ovega informatorja o »Knjigah v tisku«, in ga leta 2011 najprej razvil v okviru projekta založbe UMco Knjige na trgu (knjigenatrgu.si) in nato leta 2015 s portalom Bližji knjigi. Osnovna ideja je povezati delo knjižničarjev, avtorjev, založnikov, knjigarnarjev, distributerjev, uporabnikov, portal pa bi postal tudi podlaga strokovnjakom za založniške raziskave. Portal naj bi kasneje prevedli in tako širili slovensko knjigo v mednarodni prostor za prodajo v tujino. Pri tem so projekt spremljala finančna vprašanja, različni interesi, pa tudi ne povsem jasne potrebe deležnikov. Sogovorniki so omenjali pomen podatkov o ceni knjige, pomen bibliografskih podatkov, naslovnice knjige, izvlečka in kazala. Poleg portala Bližji knjigi je JAK vzpostavil tudi evropski portal za subvencionirane revije. Oba portala naj bi se povezala. Ker poleg finančnih nejasnosti ni bilo odgovorjeno, kje se bodo podatki hranili, kolikšna je motivacija založnikov za vzdrževanje baze in kdo bo urednik baze podatkov, je portal zamrl. Dr. Ines Vodopivec je predstavila dosedanji razvoj in namen portala Založniki v NUK, možnosti razvoja le-tega in zakonske okoliščine delovanja NUK.

Zadnji sklop referatov z naslovom »Knjige in založniki« je začel Slavko Pregl s predavanjem o kolektivnem upravljanju z avtorskimi pravicami. Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja SAZOR upravlja pravice avtorjev in založnikov za dela s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov v primeru reproduciranja del za privatno in drugo lastno uporabo ter fotokopiranja preko obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Pregl je opozoril tudi na spremembe v avtorskopravni zakonodaji v zadnjem letu in način uveljavljanja pravic za založnike in avtorje.

Sledila je okrogla miza o tem, kdo določa standarde kakovosti v založništvu. Okroglo mizo je moderiral Andrej Hočevar, sodelovali pa so Nina Kožar (projekt Knjigobežnice), Veronika Šoster (knjižna kritičarka), Katja Stergar (Javna agencija za knjige) in Andrej Ilc (Mladinska knjiga Založba). Na začetku pogovora so izpostavili zanimivo problematiko napak v knjigah. Te vključujejo drobne jezikovne napake, ločila, prelome, napake v naslovu knjige, v izdelavi in opremi knjige, navajanju avtorjev in prevajalcev, za katere priporočajo, da jih založniki navajajo na naslovni strani knjige, vsekakor pa vsaj v kolofonu. Sogovorniki so skozi ocene knjig in poglobljene recenzije osvetlili pomen knjige kot celote, saj knjiga v rokah uporabnika verodostojno spregovori le, če je skladna in verodostojna, ne le po vsebini, pač pa v vsej svoji podobi.

Druženje z založniki smo končali v poznih popoldanskih urah ob prijetni glasbi in v krogu prijaznih gostiteljev Društva slovenskih založnikov. Za bogat program in sprejem se jim prav lepo zahvaljujemo in kličemo na uspešno sodelovanje še naprej.

Pripravila: Boris Rifl, Damijana Kisovec (Narodna in univerzitetna knjižnica)
Naslovna fotografija: logotip