POROČILO 30. november 2021

Okrogla miza DBL:  »Nova pravila, novi standardi na področju bibliotekarstva«, 18. 11. 2021

V obdobju zadnjih nekaj let so bili na področju knjižničarstva pripravljeni trije novi standardi, in sicer Strokovni standardi in priporočila za visokošolske knjižnice (za obdobje od 1. junija 2021 do 31. maja 2030),  Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028) in Strokovni standardi za specialne knjižnice (26. 11. 2018–25. 11. 2028). Predvidoma s 1. 1. 2022 pa bo v veljavo stopil tudi nov Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe. Ker so spremembe v pravilih, standardih, priporočilih in smernicah pravzaprav stalnica na področju bibliotekarstva, je Društvo bibliotekarjev Ljubljana na letošnje  jesensko strokovno srečanje povabilo različne strokovnjake, ki so skozi pogovor predstavili poudarke omenjenih novih standardov, izzive, s katerimi so se strokovnjaki soočali pri pripravi standardov ter problematiko uporabe standardov v praksi. 

Okrogla miza Društva bibliotekarjev Ljubljana z naslovom »Nova pravila, novi standardi na področju bibliotekarstva«, je potekala v četrtek, 18. novembra 2021. Zaradi epidemiološke situacije je bila izvedena na daljavo z aplikacijo Zoom in je bila vsebinsko razdeljena na dva sklopa. V prvem sklopu so udeleženci na kratko predstavili nova pravila in standarde, v drugem sklopu pa je bil poudarek na srečevanju s standardi v praksi. Okroglo mizo sta moderirali mag. Ana Zdravje, Mestna knjižnica Ljubljana, predsednica DBL in Martina Kerec, UL Fakulteta za socialno delo.

PRVI SKLOP: Kratka predstavitev pravil, standardov: kaj je novega, pomembnega

Uvodoma je Marjan Gujtman z Ministrstva za kulturo RS poudaril razliko med standardi, ki so priporočila, stremenje k odličnosti, in Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe, ki je obveza in določa le minimalne pogoje za delovanje knjižnic. Povabil je h konstruktivnemu odzivu na spremenjeni predlog Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe, ki je bil v javni obravnavi do 26. 11. 2021. 

Dr. Gorazd Vodeb iz Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je sodeloval pri pripravi standardov za splošne knjižnice, je dejal, da so pri pripravi upoštevali  spremenjene vloge knjižnic v okolju, zato poudarek ni bil samo na razvoju knjižnične zbirke, kot je bilo to v preteklosti. Upoštevali so razvoj stroke v svetu in hkrati izhajali iz podatkov, ki so bili aktualni za slovenske splošne knjižnice do leta 2018. Od sprejetja standardov za splošne knjižnice je bilo narejeno ogromno tudi glede promocije standardov in sistematičnega spodbujanja njihove uporabe. 

Pri pripravi standardov za splošne knjižnice je tudi sodelovala prof. dr. Polona Vilar, iz Filozofske fakultete UL, ki je povedala, da so skozi ta dokument začeli poudarjati vizijo odličnosti delovanja (načela odličnosti). Pomembno se ji zdi, da bi knjižničarji pridobivali raziskovalne spretnosti in kompetence, da bodo znali pridobivati, analizirati ter pravilno interpretirati podatke glede evalvacije delovanja knjižnic in njihovega vpliva na okolje. 

Dr. Alenka Kavčič Čolič iz Narodne in univerzitetne knjižnice je sodelovala pri pripravi standardov za specialne knjižnice. Ker gre za zelo raznolike knjižnice, ki imajo različne načine delovanja (npr. na področju kulture, raziskovalne knjižnice…), je bilo najprej potrebno združiti vse različne poglede in pripraviti dokument, ki bo pomagal izboljšati vse specialne knjižnice. Izpostavila je tri kritične točke, ki so jih naslovili pri pripravi standardov: 1) status knjižnice znotraj organizacije, 2) evalvacija delovanja knjižnice in 3) razvoj kadrov (profil specialnega knjižničarja, ki mora imeti poleg raziskovalnih kompetenc še vodstvene sposobnosti, saj je v teh knjižnicah pogosto zaposlena le ena oseba). Pozdravila je nov Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe, ki je v pripravi, saj meni, da bodo lahko pristojni dosegli, da bodo v specialnih knjižnicah zaposleni le visoko kvalificirani kadri. Odnos do slednjega se s strani institucij spreminja (na bolje) in to bo v prihodnje vidno v delovanju specialnih knjižnic. Izpostavila je še, da je velika škoda je, da se institucije, ki imajo svoje knjižnice, še ne zavedajo pravega potenciala specialne knjižnice.
 
Nadaljevala je Romana Fekonja iz Zavoda RS za šolstvo, ki je izrazila obžalovanje, da šolsko knjižničarstvo v Sloveniji še nima svojih standardov. Leta 2015 je bila imenovana v delovno skupino za pripravo standardov za šolske knjižnice, vendar do priprave vsebine še ni prišlo. Ker je delovanje šolskih knjižnic pogosto manj znano knjižničarjem iz ostalih knjižnic, je prisotne podučila, da morajo šolske knjižnice pravzaprav slediti dvema sistemoma, to sta šolski in knjižnični sistem. Oba sistema je na kratko predstavila in poudarila dve svetli točki, ki so se zgodile na področju šolskega knjižničarstva v zadnjem obdobju, 1) da je leta 2015 inšpekcijski nadzor prešel na ministrstvo, pristojno za izobraževanje in 2) da je v petih, šestih letih uspel prehod na programsko opremo Cobiss v vseh šolskih knjižnicah.

Na koncu prvega sklopa okrogle mize je dr. Melita Ambrožič iz Narodne in univerzitetne knjižnice predstavila svoje sodelovanje pri pripravi standardov za visokošolske knjižnice. Njen pogled je izredno zanimiv, saj je pri pripravi različnih standardov sodelovala več kot 30 let. Posebnost priprave zadnjih standardov je to, da je delovna skupina imela le en sestanek v živo, vsi ostali sestanki pa so potekali po Zoom-u (okoli 50 srečanj). Povedala je, da se spremembe v knjižničarskem okolju dogajajo ves čas, zato so ti dokumenti »žive materije« in glavni pripomoček za evalvacijo knjižničnih storitev. Poudarek pri najnovejših standardih je na premiku iz kvantitativnih kazalnikov na merjenje vpliva, ki ga imajo storitve visokošolskih knjižnic na okolje. Pozvala je k temu, da moramo knjižničarji standarde dobro poznati, jih uporabljati pri pripravljanju notranjih pravilnikov ter predstavljati in promovirati tudi drugim inštitucijam npr. NAKVIS-u, visokošolskim zavodom. 

Sledila je razprava, v kateri je Martina Kerec pozvala udeležence okrogle mize, da povedo svoje izkušnje o tem, kako delujejo delovne skupine, ki pripravljajo standarde, npr. kako je potekalo uvajanje novih članov. V razpravi je bil izpostavljen problem, da delo članov delovnih skupin poteka prostovoljno (kljub manjši denarni nagradi). G. Gujtman se je strinjal, da to ni najbolj optimalno in hkrati priznal, da je težko najti ustrezno usposobljene kandidate, ki bi bili pripravljeni sodelovati v delovnih skupinah pod takimi pogoji (prostovoljno delo v prostem času). Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je kvaliteta dela odvisna od osebnega angažiranja in motivacije članov skupin. Delo zahteva veliko časa in poteka več kot eno leto, težko je obdržati homogeno skupino toliko časa. Hkrati pa se zavedajo, da je delovanje v stroki v veliki meri prostovoljno in iz tega vidika pomeni priložnost za osebni napredek. Dr. Vilar je povzela, da lahko ovire (oz. priložnosti) pri sodelovanju v delovnih skupinah razdelimo na tri ravni 1) sistemska raven (podporni mehanizem), 2) institucionalna raven (institucija, ki bi morala stati za dokumentom, in podpora institucij, kjer so člani delovne skupine zaposleni) ter 3) osebna raven (čas, znanje in dopolnjevanje znanja, motivacija). Dr. Ambrožič je zaključila, da je zelo lepo delati v takih skupinah in spodbudila zainteresirane, da se opogumijo in priključijo »Trpeli boste, a na koncu boste čutili zadoščenje.« 

VABLJENA PREDSTAVITEV: mag. Alka Stropnik, predsednica Zagrebškega knjižničarskega društva

Mag. Alka Stropnik, predsednica Zagrebškega knjižničarskega društva, nam je izčrpno predstavila nove standarde na Hrvaškem za vse vrste knjižnic, med drugim tudi standard za digitalne knjižnice. V pogovoru smo našli tudi vzporednice s standardi za različne vrste knjižnic pri nas in si izmenjali nekaj primerov delovanja pri nastajanju standardov.

DRUGI SKLOP: Srečevanje s standardi in izvajanje v praksi: težave, rešitve, dobre prakse  

Drugi del okrogle mize je bil namenjen debati o tem, kako se dokumenti uporabljajo v praksi. Dr. Sabina Fras Popović iz Mariborske knjižnice vidi nove standarde za splošne knjižnice kot dokaz, da se nekaj, kar je na papirju lahko spremeni, če je v praksi drugače, ter da nekaj, kar je na papirju, ni večno. »Dogodek, kot je bila ta okrogla miza nam je pokazal, da kljub temu, da nas hočejo ločiti po različnih resorjih, mi ne moremo drug brez drugega. Ti dokumenti živijo z nami«. Podarila je, da so bili standardi za splošne knjižnice izdani v tiskani obliki, s čimer je viden naš odnos do njih. 

Mag. Aleš Klemen iz Mestne Knjižnice Ljubljana je izpostavil, da je sodelovanje s kolegi na nacionalni ravni izjemno pomembno. Po njegovem je priročnik s standardi v knjižni obliki velik korak za splošne knjižnice in njihov vodnik, v katero smer naj gredo, ko se sprašujejo npr. katere vloge knjižnice so najpomembnejše, ali ima v postkovidnem času knjižnica še kakšne nove vloge itd.

Barbara Kavčič iz Informacijsko-dokumentacijskega centra za dediščino na Ministrstvu za kulturo, je povedala, da so specialni knjižničarji pri novih standardih pričakovali »številke« in so bili presenečeni, ker jih ni bilo, saj je bil poudarek drugje. Realnost specialnih knjižnic je taka, da lahko institucija kadarkoli reče »Knjižnico lahko tudi zapremo.« Izpostavila je prednosti, da sekcije pri ZBDS sodelujejo pri pripravi standardov in promociji njihove uporabe v praksi. 

Mag. Urša Bajda iz knjižnice Osnovne šole Tončke Čeč Trbovlje, je izrazila skrb, da šolske knjižnice niso omenjene v novem Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe. Povedala je, da se šolske knjižnice srečujejo z različnimi problematikami, kot so pedagoško delo, ki je učna obveza v sklopu KiZ-a, nabava gradiva, ki poteka iz materialnih sredstev, želijo si drugačnega vrednotenja dela šolskih knjižničarjev, učbeniški sklad še vedno ni urejen tako, kot bi si želeli. Vse našteto bi bilo potrebno urediti sistemsko. 

Mag. Mirjam Kotar iz Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja Fakultete za družbene vede UL je pozdravila tokratno okroglo mizo, saj smo spoznavali izzive različnih vrst knjižnic. Ko je sodelovala pri pripravi standardov za visokošolske knjižnice, so izhajali iz tega, da to niso obvezna merila, temveč govorijo o elementih in storitvah, ki naj jih visokošolska knjižnica pokriva. Pri evalvaciji naj bi se visokošolske knjižnice izogibale številčnim vrednostim, saj v današnjem času ni več merilo velikost zbirke ali pa število izvedenih pedagoških ur, temveč je potrebno postaviti kazalnike v kontekst tako, da se skuša meriti/ocenjevati vpliv, ki ga imajo storitve na uporabnike/študente/okolje. Po njenem so standardi orodje, ki ga pokažemo vodstvu, glede na potrebo, ki se izkaže v delovanju knjižnice. Največja ovira za uveljavljanje standardov v praksi je po njenem pomanjkanje časa, saj se večina knjižničarjev nima časa ukvarjati s standardi in evalvacijami storitev. Hkrati pa je pozvala, da si ta čas moramo vzeti, prav tako pa bi morali knjižničarji znati bolje in bolj fokusirano predstaviti rezultate evalvacij vodstvu in javnosti. »Potrebno je iti iz knjižničarskega področja še na druga področja, tj. na pedagoško, raziskovalno in umetniško področje. Kajti naše, tj. knjižničarsko področje, se nam krči.« 

Sandra Kurnik Zupanič iz Univerzitetne knjižice Maribor je predstavila, kako se v UKM že 20 let načrtno ukvarjajo s tem področjem in v praksi uporabljajo standarde za visokošolske knjižnice. V vsem tem času je bilo narejenega že veliko. Njihova pet članska komisija za kakovost UKM redno poroča svoje predloge in dejavnosti vodstvu UM in se pri tem sklicuje na standarde. Njihov uspeh je tudi to, da redno letno poročilo o delovanju fakultet (enotni obrazec za UM) vključuje tudi posebno poglavje za knjižnično dejavnost. Standarde so uporabili tudi pri pripravi razvojne strategije UKM itd. Njihovo nadaljnje delovanje gre v smeri, da bodo pri pripravi novih internih dokumentov še bolj upoštevali nove standarde. 

Okrogla miza DBL »Nova pravila, novi standardi na področju bibliotekarstva« nas je seznanila s standardi in izmenjali smo si nekaj informacij, vendar smo se strinjali, da bomo v prihodnosti še okrepili sodelovanje in iskali nove rešitve pri razvoju knjižničnega sistema, dejavnosti in storitev za naše uporabnike in prebivalce v Sloveniji.

Obravnavani dokumenti:
Predlog Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe 
Strokovni standardi in priporočila za visokošolske knjižnice za obdobje od 1. junija 2021 do 31. maja 2030
Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028)
Strokovni standardi za specialne knjižnice (za obdobje 2018–2028) 

Poročilo sta pripravili: mag. Ana Zdravje (predsednica DBL) in Ana Češarek (podpredsednica DBL)
Naslovna fotografija: Logotip Društva bibliotekarjev Ljubljana