POROČILO 8. november 2021

Novosti v knjižničarstvu

5. novembra 2021 smo v Narodni in univerzitetni knjižnici izvedli predstavitve novosti v knjižničarski stroki, v spletnem okolju Zoom, ki jih je spremljalo 186 knjižničarjev. 

dr. Alenka Bagarič (Narodna in univerzitetna knjižnica): Delovanje Komisije za razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga 
Predsednica Komisije za razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga, ki deluje pri Narodni in univerzitetni knjižnici, je izpostavila naloge in pristojnosti komisije, opredeljene s sklepom o ustanovitvi, nalogah in sestavi. Komisija je svoje delovanje v prvem sklicu (2020-2023) podrobneje opredelila v akcijskem načrtu. Načrtovane aktivnosti se osredotočajo na prenos mednarodne teorije in prakse v slovensko knjižnično okolje, uvajanje sodobnih standardov katalogizacije in opravljanje z metapodatki ter komuniciranje z javnostjo. Komisija je pripravila Smernice za pripravo, oblikovanje, sprejem in objavo dokumentov, ki zagotavljajo standardizirano in vzajemno obdelavo knjižničnega gradiva in enotno vodenje katalogov. Dokument poleg postopkov določa tudi vrste dokumentov (npr. pravila bibliografske obdelave v vzajemnem katalogu, navodila za delo v bibliografskem sistemu COBISS) in merila za ugotavljanje ustreznosti dokumentov. V postopku sprejema so pravila za katalogizacijo rokopisnega gradiva, zapuščinske fonde in tvorjene zbirke ter pravila za normativo koorporacij.

Boris Rifl (Narodna in univerzitetna knjižnica): Portal Založniki v NUK
Predstavil je namen portala: združitev funkcij izdelave zapisa CIP, oddaje obveznega izvoda e-publikacij in enotno vodenje postopkov. Opisal je celoten postopek oddaje zahteve za CIP in prednosti portala Založniki v NUK.
Portal deluje od pomladi 2021 za e-knjige, razvoj za ostalo gradivo je predviden v letu 2022. Portal je dostopen na povezavi. Na portalu je objavljena tudi slovenska založniška produkcija. Za dostop je potrebna registracija. 

Linda Škufca, mag. Damjana Tizaj Marc (Narodna in univerzitetna knjižnica): Statistične meritve splošnih knjižnic – prenos podatkov iz lokalnih baz znotraj sistema COBISS.SI
Predstavljen je bil nov način pridobivanja nekaterih statističnih podatkov iz vzajemnega bibliografskega sistema COBISS.SI. Prvotna ideja je prišla s strani splošnih knjižnic. Pripravljena je bila študija primerjave med izpisi za prirast gradiva v splošnih knjižnicah, ki jih je priskrbel IZUM, in podatki za prirast iz meritev v BibSiStu. Ugotovljeno je bilo, da so podatki dovolj primerljivi, kar je dalo zeleno luč za nadaljna prizadevanja za zajem podatkov iz lokalnih baz knjižnic. Najprej so bili narejeni natančni parametri za razvrščanje gradiva na način, ki ustreza vprašalniku BibSiSt. Na podlagi teh parametrov so bili narejeni izpisi Z-BibSiSt. Sledila je priprava programske kode za zajem omenjenih podatkov iz lokalnih baz knjižnic. Ob začetku meritev so imele knjižnice te podatke že vnesene v vprašalnik BibSiSt.

Prvič je bil tak način uporabljen v meritvah šolskih knjižnic. Enak postopek je bil uporabljen v meritvah delovanja splošnih knjižnic v letu 2020. S primerjavo vhodnih podatkov (vnesenih ob začetku meritev) in podatkov, ki so jih v meritvah potrdile knjižnice, smo dobili informacijo o tem, koliko knjižnic je podatke spreminjalo in na kakšen način. V primeru vrednosti za zbirko in prirast je več kot pol knjižnic vrednosti spreminjalo, v veliki večini navzgor. Pri ostalih količinah je vrednosti spremenila manj kot polovica knjižnic. Odziv knjižnic na takšno prakso zbiranja statističnih podatkov je bil pozitiven. V načrtu je tudi nadgradnja samodejnega prenosa podatkov iz baze v spletne vprašalnike in zajem podatkov še nekaterih preostalih iskalnih količin. Žal je takšen način možen samo za zbiranje nekaterih podatkov (ki jih je mogoče pridobiti iz COBISS.SI). Cilj je, da bi bilo ročnega zbiranja in popravljanja vrednosti v prihodnosti vse manj.

dr. Jasna Malešič (Narodna in univerzitetna knjižnica): Raziskave s področja dediščinske znanosti na papirju v NUK
Cilji raziskav s področja dediščinske znanosti v NUK so ohranjanje kulturne dediščine na papirju, podpora konservatorsko-restavratorski dejavnosti, razvoj in vrednotenje postopkov stabilizacije in razvoj metod karakterizacije materialov. Predstavila je kemijske vzroke poškodb papirja, postopke masovnega razkislinjenja in rezultate kontrole kakovosti postopka Bookkeeper, ki so ga v NUK vrsto let uporabljali za podaljšanje življenjske dobe gradiva, ogroženega zaradi kislinske razgradnje. Izvedena je bila tudi raziskava učinkovitosti postopka Bookkeeper na testnih knjigah med termično pospešeno razgradnjo. Žal rezultati niso v skladu z navedbami ponudnika storitev, saj je študija pokazala, da je postopek bistveno manj učinkovit. 

Floriana Coppola, PhD (UL, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Laboratorij za dediščinsko znanost): Historical library collection survey and long-term preservation planning
Dr. Floriana Coppola je predstavila Marie Skłodowska-Curie postdoktorski projekt UNCERTIR. Tema projekta UNCERTIR je negotovost meritev z neporušnimi metodami infrardeče spektroskopije, ki se uporablja za analizo materialov zbirk kulturne dediščine, na osnovi česar se modelira učinek metod preventivnega konzerviranja. Projekt poteka na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo pod mentorstvom prof. dr. Matije Strliča, sodelujeta pa tudi dr. Jasna Malešič iz Narodne in univerzitetne knjižnice in dr. Manfred Anders iz podjetja ZFB GmbH (Leipzig, Nemčija).
        
Milena Bon, dr. Alenka Kavčič Čolić (Narodna in univerzitetna knjižnica): Finančno izobraževanje v splošnih knjižnicah (FINLIT)
Predstavljen je bil namen projekta za dvig finančne pismenosti populacije nad 55+ preko usposobljenih knjižničarjev v splošnih, lahko pa tudi v drugih knjižnicah in pri partnerjih. Po opravljenem usposabljanju knjižničarji dostopajo do spletne učilnice (izdelane v Moodlu), ki omogoča samostojno delo udeležencem tudi z interaktivnostmi in preverjanjem pridobljenega znanja. Področje financ je predstavljeno na osnovni in napredni ravni za uporabnike in knjižničarje. Dodana vrednost pa je usposabljanje knjižničarjev na področju poučevanja odraslih in izobraževanju na daljavo. Na koncu so bili predstavljeni rezultati projekta in sprehod po spletni platformi. Daljša predstavitev rezultatov projekta bo potekala 15. decembra 2021 v sodelovanju s predstavniki partnerjev in strokovnjaki, ki so pomagali prilagajati vsebine slovenskemu okolju (finlit.eu). 

dr. Mojca Rupar Korošec (Narodna in univerzitetna knjižnica): Nova organizacijska struktura IFLE
Predstavila je proces prenove IFLE, ki je tekel nekaj let s sodelovanjem knjižničarjev z vsega sveta, z namenom večje vključenosti članov. V novi strukturi je generalna skupščina najvišji organ IFLA. Upravni odbor je odgovoren za upravljanje ter finančno in strokovno vodenje IFLA in za zastopanje v pravnih in drugih uradnih postopkih.
Strokovne strukture sestavljata strokovni svet in regionalni svet (slednje je letošnja novost z željo po močni zastopanosti regionalnih nalog). Predstavljeni so bili tudi nekateri elementi delovanja IFLE, ker njihovo poznavanje olajša razumevanje vseh procesov. To je način volitev, Statut in poslovnik, Pravila varstva podatkov, jezike, smernice za oblikovanje blagovne znamke in avtorske pravice. Več podrobnosti, predstavljenih v predstavitvi, najdete na spletnem mestu: https://www.ifla.org/vision-mission/.

Damjana Vovk (Narodna in univerzitetna knjižnica): Znanja, ki si jih želimo knjižničarji: predstavitev rezultatov ankete o izobraževalnih potrebah knjižničarjev
Predstavila je rezultate ankete, ki jo je izvedel NUK med knjižničarji vseh vrst knjižnic. Opisana je bila izvedba, udeleženci, izobrazba, način izobraževanja ter področja, kjer anketiranci potrebujejo dodatno izobraževanje. Sledili so rezultati glede načina izvedbe izobraževanj. Med potrebnimi znanji so anketiranci izpostavili področje elektronskih informacijskih virov, uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije, digitalizacije in upravljanja digitalnih zbirk ter komuniciranja v knjižnici. Rezultati ankete bodo objavljeni, na njihovi podlagi pa bodo oblikovani programi izobraževanj in izvedba.

dr. Polona Vilar, dr. Tanja Merčun Kariž (FF, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo): Potrebne kompetence bibliotekarjev danes in v prihodnosti - povzetek ugotovitev raziskave
Raziskava je potekala novembra 2020, v njej pa so knjižničarje spraševali, kako pomembne so navedene kompetence za opravljanje njihovega dela danes in kako pomembne menijo, da bodo v prihodnosti. Zanimalo jih je, katere so tiste kompetence, ki jih je največ oziroma najmanj anketirancev označilo kot pomembne ali zelo pomembne, v podrobnejši analizi pa so primerjali tudi razlike v pomembnosti danes in v prihodnosti ter razlike v odgovorih glede na vrsto knjižnice, iz katere so anketiranci prihajali. Skorajda vse navedene kompetence so anketiranci videli kot bolj pomembne v prihodnosti, pričakovano pa so se pojavljale tudi razlike pri posameznih kompetencah glede na vrsto knjižnice. Rezultati kažejo, da kompetence s področja gradiva in virov ter s področja organizacije znanja in informacij kot bolj pomembne vidijo anketiranci iz visokošolskih in specialnih knjižnic, medtem ko so kompetence s področja dela z uporabniki kot bolj pomembne opredelili anketirani knjižničarji iz splošnih in šolskih knjižnic. Zanimivo (in morda zaskrbljujoče) je, da so bile kompetence s področja organizacije znanj in informacij v povprečju opredeljene  kot najmanj pomembne. 

dr. Tanja Merčun Kariž (FF, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo): Prenova študijskih programov Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Na Oddelku so v januarju 2020 aktivno začeli s prenovo bolonjskih študijskih programov. Predstavitev je prikazala, zakaj so se lotili prenove, kako je potekal proces prenove, kdaj upajo, da se bodo začeli izvajati prenovljeni programi, kaj vse je vplivalo na njihove odločitve in oblikovanje novih predmetnikov ter s kakšnimi izzivi so se pri tej prenovi soočili. Par besed je bilo namenjenih predstavitvi obstoječih programov ter informiranju o dvopredmetni smeri, ki so jo na prvi stopnji začeli izvajati v študijskem letu 2018/2019, na drugi stopnji pa z njo začenejo naslednje študijsko leto.

dr. Alenka Šauperl, dr. Andrej Blatnik (FF, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo): Vprašljiva veljavnost razvrščanja del o književnikih in književnicah v Splošnem geslovniku COBISS.S
Splošni geslovnik COBISS.SI je aprila 2021 v slovenski knjižnični katalog uvedel za slovenske razmere nenavadno odločitev o predmetnem označevanju del o slovenskih literarnih ustvarjalcih iz Italije. To je predmetna oznaka »Slovensko pišoči italijanski književniki«. Nastala je po zgledu geslovnika francoske nacionalne knjižnice RAMEAU. Poleg geslovnika RAMEAU je bil pri nastajanju Splošnega geslovnika COBISS.SI (SSG) poglavitni zgled tudi ameriški geslovnik Kongresne knjižnice (Library of Congress Subject Headings). Avtorica je predstavila izbrane in sorodne predmetne oznake v treh omenjenih tujih geslovnikih. Neposredno prevajanje geslovnikov iz enega v drugi jezik je tvegana in občutljiva naloga. Avtorica je izpostavila, da bi za predmetne oznake moral SSG upoštevati izraze, ki so v tem prostoru uveljavljeni, izhajajo iz slovenske jezikovne in kulturne tradicije ter jih ta prostor razume in sprejema (članek).

Pripravila: Milena Bon (Narodna in univerzitetna knjižnica)
Naslovna fotografija: zaslonska slika dogodka