BRANJE 13. oktober 2021

Knjižnice, umetna inteligenca in podatkovna etika

Pred kratkim je pri IGI Global v zbirki Advances in library and information science book series izšel zbornik Handbook of research on knowledge and organization systems in library and information science. Monografija naslavlja prilagoditve in smeri razvoja, ki so jo morale ubrati knjižnice v odzivu na spremembe v izobraževalnem in raziskovalnem okolju. Vsled tega knjižnice dodajajo nove storitve in vire. Nova področja raziskav na področju knjižničarstva in informacijske znanosti za učinkovitejše uresničevanje poslanstva svojim ciljnim skupinam tako odkrivajo možnosti strojnega učenja, umetne inteligence in drugih sodobnih tehnologij. Zbornik se ukvarja s prispevki o teh tehnologijah in sistemih v knjižnicah. Tako publikacija prinaša široko zasnovan pogled na trenutne in prihodnje trende na področjih strojnega učenja, tehnologije veriženja blokov (blockchain), družbenih medijev, obogatene resničnosti, digitalne preobrazbe, dela na daljavo, vodenja knjižnic in drugega. Namenjena je široki paleti knjižničarjev, tako direktorjem kot tudi medijskim in podatkovnim specialistom, vsem, ki se ukvarjajo z informacijskimi viri ter specialistom za informacijsko tehnologijo, akademikom in študentom.

V zborniku je svoj prispevek objavila tudi dr. Mojca Rupar-Korošec iz Oddelka za izobraževanje, razvoj in svetovanje NUK. Pod naslovom Knjižnice in umetna inteligenca: moč krepitve podatkovne etike (Libraries and Artificial Intelligence: The Power of Enhancing Data Ethics) bomo našli odličen članek, v katerem avtorica preiskuje načine, s katerimi knjižnice skušajo izpolniti svojo dandanašnjo vlogo in zadostiti potrebam sodobnega uporabnika. Poleg tega raziskuje možnosti krepitve podatkovne etike tistih področij uporabe knjižnic, ki najbolj ogrožajo uporabnikovo intelektualno svobodo in pravico do zasebnosti. Pri tem pa v ospredje postavlja prav vlogo knjižnic kot skrbnic podatkovne etike in intelektualne svobode. Gre torej za pomemben prispevek, ki naslavlja pomembne vidike etike v knjižnici skozi presek sprememb, ki jih ponujajo sodobni načini znanstvene in vsakodnevne komunikacije, iskanja in uporabe informacij ter digitalizacija in drugo delo s podatki. Delček prispevka je na voljo na spletnem mestu založnika. Delo je že na voljo tudi v zbirki NUK.

Prispevek pripravil: Tomaž Bešter (Narodna in univerzitetna knjižnica)
Naslovna fotografija: Maj Blatnik (Narodna in univerzitetna knjižnica)