Nov bibliobus Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin

Izvleček
V članku avtorica oriše pomen dejavnosti potujoče knjižnice za učinkovito delovanje splošne  knjižnice in predstavi novi bibliobus Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin. Ta predstavlja sodoben in prijeten knjižnični prostor, ki je ob zasledovanju potreb uporabnikov oblikovan na podlagi preteklih izkušenj pri delu na potujoči knjižnici. Na potek nove pridobitve je vplivala tudi epidemija Covid-19.

Ključne besede: potujoča knjižnica, bibliobusi

Uvod
Potujoča knjižnica je ena od pomembnih dejavnosti splošne knjižnice, ki omogoča zagotavljanje enakopravnih možnosti dostopa do knjižničnega gradiva in storitev za vse prebivalce na območju delovanja splošne knjižnice. V to jo usmerjajo tudi Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (2019). Na geografsko in tudi demografsko neugodnem, predvsem pa največjem knjižničnem območju v Sloveniji, ki ga pokriva Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, je potujoča knjižnica z bibliobusom dobro obiskana in izjemno priljubljena dejavnost, ki bralno kulturo širi med prebivalci številnih odročnih vasi.

Potujoča knjižnica v Posočju
V Posočju prvi zametki potujočega knjižničarstva segajo daleč nazaj v prvo desetletje 20. stoletja, ko je bila ustanovljena Potovalna ljudska knjižnica Tolminskega učiteljstva. Njeno poslanstvo so v 60. letih po najboljših močeh nadaljevale tolminske knjižničarke s t. i. potovalnimi kovčki, leta 1977 pa je v souporabi knjižnic Tolmin, Nova Gorica in Ajdovščina po zgornji Soški dolini začel voziti prvi bibliobus. Leta 1983 ga je zamenjal drugi, leta 1995 pa že tretji. Septembra 2001 je Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin dobila svoj prvi samostojni bibliobus, s katerim je močno okrepila svoje delovanje na 939 km² velikem in geografsko zelo razgibanem območju, ki pokriva številne odročne kraje in vasi. (Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, 2016) Ta je svoje poslanstvo opravljal dolgih 22 let in 13. marca 2023 z zadnjim obiskom v Varstveno-delovnem centru Tolmin in v tolminskem vrtcu zaključil svojo pot med posoškimi bralci.

Prvi samostojni bibliobus tolminske knjižnice (foto: Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin)

Kljub častitljivi starosti vozila je dejavnost potujoče knjižnice med prebivalci vseskozi izjemno priljubljena. Temu v prid govori dejstvo, da se na potujoči knjižnici še vedno izposodi kar petina vsega izposojenega gradiva v knjižnični mreži tolminske knjižnice. Slednje gre gotovo pripisati tudi dolgi tradiciji potujočega knjižničarstva in nenazadnje pomenu slovenskega jezika ter branja kot vrednote v Zgornjem Posočju, kar je posledica zgodovinskih okoliščin, pa tudi geografskih značilnosti območja. V posamezni občini tudi do 70 % prebivalcev živi izven občinskega središča s krajevno knjižnico, razdalje med posameznimi kraji so velike in pogosto brez javnih prometnih povezav. Slednjega se zavedajo tudi posoške občine, ki so skupaj z Ministrstvom za kulturo podprle prizadevanja knjižnice za nakup novega vozila in s tem omogočile nadaljevanje izvajanja kakovostne knjižnične dejavnosti za najširši krog prebivalcev Posočja. 24. marca 2023 je bil novi bibliobus slovesno predan v uporabo.

Na otvoritvi novega bibliobusa so bili prisotni sekretar na Ministrstvu za kulturo Marjan Gujtman, župan Občine Tolmin Alen Červ, podžupan Občine Kobarid Marko Miklavič, podžupan Občine Bovec Erik Cuder in direktorica knjižnice Jerneja Berginc (foto: Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin)

Kako se je začelo
Začetek prizadevanj za zamenjavo vozila potujoče knjižnice sega že v leto 2019, ko so župani občin ustanoviteljic podpisali pismo o nameri za sofinanciranje nakupa novega bibliobusa in s tem pokazali razumevanje za pomen širjenja bralne kulture med prebivalci ter zavedanje o pomembnosti vpliva branja in vseživljenjskega učenja na splošni razvoj lokalnega okolja. Kot eno temeljnih orodij za delovanje družbe in posameznika sta branje in pismenost neločljiv del skorajda vseh področij človekovega življenja in delovanja ter tudi razvojno usmerjena procesa naraščajočim družbenim pomenom, saj od posameznika zahtevata stalno učenje, napredovanje in prilagajanje bodisi zaradi različnih bralnih okoliščin in situacij kot tudi zaradi spreminjajočih se tehnologij (Vilar 2017). Nakup bibliobusa z vsakoletnim javnim pozivom splošnim knjižnicam podpira tudi Ministrstvo za kulturo, kjer je bila Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin novembra 2019 uspešna pri prijavi in tako pridobila skoraj polovico potrebnih finančnih sredstev. Prvotna časovnica izvedbe projekta je njegov zaključek s slovesno otvoritvijo novega vozila predvidela najkasneje do 31. oktobra 2021, vendar je vmes posegla višja sila, ki je prav nihče ni pričakoval.

Vpliv epidemije
Tik pred podpisom pogodbe vseh sofinancerjev se je »zgodila« epidemija Covid-19, fenomen, ki je neizbrisno zaznamoval leti 2020 in 2021, v najrazličnejših ozirih pa je pomembno vplival tudi na potek projekta nakupa novega bibliobusa v tolminski knjižnici. Okoliščine, ki jih je ustvarila epidemija, so terjale drugačen pristop tako na strani naročnika kot kasneje izdelovalca. Potrebna je bila velika mera prilagodljivosti in potrpežljivosti.

Zaradi zamrznitve državnega proračuna v letu 2020 pogodba o sofinanciranju nakupa kljub že izdani uradni odločbi s strani ministrstva ni imela podlage za podpis. Z letom 2021 je v veljavo stopila tudi zakonodaja, ki je do neke mere posegla v pravne podlage izvedbe projekta, zato so se postopki še dodatno zamaknili. Po podpisu pogodbe med vsemi sofinancerji smo na začetku poletja 2021 skladno z Zakonom o javnem naročanju objavili javno naročilo za nakup novega vozila, kjer je bil izbran ustrezen ponudnik. Z družbo AS Domžale d. o. o. smo avgusta 2021 podpisali pogodbo o izdelavi novega bibliobusa in vse od takrat aktivno in konstruktivno sodelovali pri domala vseh elementih načrtovanja.

Podvozje bibliobusa
Novi bibliobus je zasnovan na kamionskem podvozju Mercedes-Benz Actros L, ki je bilo s strani izvajalca predlagano kot tisto, ki lahko zadosti vsem podanim zahtevam knjižnice. Skupaj z nadgradnjo je širok 2,50 in visok 3,80 metra, kar je nekoliko višje od prejšnjega vozila. Dolžina 10,20 metra je za ozke ceste, po katerih tolminski bibliobus vozi do uporabnikov, nekako optimalna, čeprav bi si knjižničarji vedno želeli še kak dodaten tekoči meter knjižnih polic. Prostorska omejitev je v bibliobusu neobhodno dejstvo ne glede na izbrano podvozje ali model vozila, kar za potujoče knjižničarje predstavlja vsakodnevni izziv.

Izdelava nadgradnje vozila v podjetju AS Domžale (foto: Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin)

Sodobna knjižnica v vsako vas
Pri zasnovi novega vozila smo izhajali iz izkušenj pri preteklem delu na potujoči knjižnici ter iz potreb okolja in možnosti, ki jih ponuja razvoj stroke in IK tehnologije, predvsem pa smo v največji možni meri zasledovali cilj dobre uporabniške izkušnje za slehernega prebivalca. Poseben poudarek smo dali posameznim tehničnim podrobnostim, kot je na primer energetska učinkovitost in kakovost bibliobusa kot delovnega prostora, ves čas pa smo iskali rešitve za vse elemente nadgradnje, ki so še dovoljevali optimizacijo.

Novi bibliobus s približno 100 metri knjižnih polic in predalov je nekoliko prostornejši od svojega predhodnika, notranja oprema pa sledi ideji udobnega knjižničnega prostora, ki ga knjižnica na kolesih mesečno pripelje na preko 80 postajališč v Zgornjem Posočju. Knjižne police so snemljive in omogočajo enostavno prilagoditev višine vmesnega prostora, kar je pri takšni omejitvi prostora, kot jo imamo v bibliobusu, zelo pomembno orodje hitrega prilagajanja potrebam uporabnikov. Knjiga je vendarle še naprej glavna predstavnica knjižnične zbirke, zato je bila poglavitna usmeritev notranjega oblikovanja zagotoviti optimalno število knjižnih polic in hkrati ustvariti prijeten prostor za obiskovalce. To nam je uspelo z izborom prijetnih in domačnih barvnih odtenkov, pri idejni zasnovi pa nam je pomagal zunanji izvajalec Enntris d. o. o.

Notranjost bibliobusa proti vozniški kabini (foto: Svit Pintar)

Dostopno za vse
Tolminski bibliobus obiskujejo številni starejši uporabniki po vaseh in v domovih upokojencev, redni uporabniki so varovanci Varstveno-delovnega centra Tolmin. Dostopnost storitev potujoče knjižnice tudi za te ciljne skupine uporabnikov omogoča vgrajeno avtomatizirano dvigalo, ki skupaj s popolnoma ravno površino celotne notranjosti zagotavlja neoviran dostop do slehernega kotička v bibliobusu prav za vsakogar. Prav iz tega razloga je bila optimalna rešitev vgrajenega dvigala pri načrtovanju novega vozila pomembna prioriteta, ki je narekovala tudi marsikatero prilagoditev, med drugim je vplivala na lokacijo vhodnih vrat. Zaradi značilnosti kamionskega podvozja smo jih za razliko od prejšnjega vozila umestili v zadnji del, kar je med slovenskimi bibliobusi redkost, ne pa nujno slabost. Postavitvi vrat smo namreč prilagodili tudi postavitev gradiva v notranjosti vozila in umestitev izposojevalnih mest.

Vgrajeno avtomatizirano dvigalo (foto: Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin)

Drugačno postavitev so bralci dobro sprejeli
Za razliko od večine slovenskih bibliobusov smo otroški in mladinski del knjižnične zbirke prestavili na desno stran vozila in zadnji del namenili odraslim bralcem. Tja smo postavili tudi izposojevalni oz. informatorski kotiček za knjižničarko, poleg njega pa umestili posebna korita za lažjo izpostavitev in učinkovitejšo promocijo knjižničnega gradiva za odrasle. Ideja izhaja iz preteklih izkušenj pri delu, kjer smo opažali, da odrasli bralci potrebujejo več tovrstne spodbude kot najmlajši. Slednji nimajo zadržkov pred brskanjem med številčnim gradivom, kljub temu pa je frontalna postavitev tudi zanje najbolj optimalna. Knjižne predale na tleh pod policami smo zato še vedno ocenili kot najboljšo rešitev, optimizirali pa smo jo z avtomatsko izvlekljivimi vodili, ki omogočajo  hitro in učinkovito prilagoditev prostora za najmlajše. To je še posebej priročno ob obiskih vrtcev in šol. Na postajališčih s starejšimi in/ali gibalno oviranimi uporabniki pa pospravljeni predali zagotovijo prostornejšo notranjost brez pomembnih ovir za dostop do preostalega knjižničnega gradiva.

Avtomatsko izvlekljiva korita so pomemben del otroškega kotička (foto: Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin)

Na predalih so nameščena pomična sedala, ki predstavljajo prilagodljiv sistem sedalnih površin za potrebe izvajanja bibliopedagoških in drugih izobraževalnih ter razvedrilnih dejavnosti. V strop vozila je vgrajen videoprojektor, povezan z računalnikom, ki sliko projicira na platno, nameščeno tik poleg vhodnih vrat. Ob spuščenem platnu ločimo prostor za izvedbo bibliopedagoških ali drugih izobraževalnih dejavnosti, informatorsko oz. pomožno izposojevalno mesto v zadnjem delu vozila pa še vedno do neke mere omogoča delo z drugimi uporabniki. V bibliobusu so na voljo tudi tablični računalniki za samostojno delo in uporabo elektronskega knjižničnega gradiva. Večpasovna antena zagotavlja dober sprejem mobilnega signala, ki v nekaterih odročnih krajih na območju delovanja potujoče knjižnice ni vedno samoumevna dobrina. Vse to razširja možnosti uporabe bibliobusa na terenu in postavlja temelje za različna sodelovanja z lokalnimi skupnostmi v prihodnje.

Projektor in platno omogočata izvedbo različnih bibliopedagoških in izobraževalnih dejavnosti (foto: Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin)

Tehnične rešitve izhajajo iz preteklih izkušenj in novih možnosti
Da bi čim manj posegali v streho vozila, se nismo odločili za vgradnjo svetlobnikov po celotni dolžini strehe, kar je sicer pogosta izbira pri izdelavi tovrstnih vozil. Kljub temu smo želeli zagotoviti kar največ naravne svetlobe, zato smo okna umestili po celotni dolžini obeh stranic vozila, na zadnjo steno in ob izposojevalni pult. Izbrali smo tudi klimatski napravi z že vgrajenim svetlobnikom. Dodatno svetlost in zračnost prostoru dajejo steklena vrata proti vozniški kabini, ki predstavljajo fizično mejo med uporabniškim in službenim delom vozila.

Notranjost vozila je bogato osvetljena z naravno svetlobo in kakovostno LED osvetlitvijo (foto: Svit Pintar)

Udobno temperaturo notranjosti v različnih vremenskih okoliščinah poleg klimatskih naprav zagotavlja tudi vgrajen zračni grelec. Dodatno možnost ogrevanja prostora med mirovanjem vozila na postajališčih v mrzlih zimskih mesecih omogoča stropni IR panel, katerega prednost je tudi hitro začetno ogrevanje prostora, ko knjižničarja vozilo in gradivo šele pripravljata za pot.

Samooskrbnost vozila
Bibliobus je posebno vozilo, v katerem je potrebno zagotoviti delovanje številnih električnih porabnikov, od klimatskih in grelnih naprav do računalnikov. Njihovo nemoteno delovanje smo zagotovili z zmogljivimi baterijami, ki se napajajo preko sončnih celic, razporejenih po celotni strehi vozila. Dodaten vir napajanja med vožnjo predstavlja delovanje motorja vozila, seveda pa je omogočen tudi priklop na zunanje električno omrežje. Slednje je zagotovljeno le na parkirnem prostoru bibliobusa ob Knjižnici Tolmin, ne pa tudi na postajališčih širom celotnega Posočja, oddaljenih tudi več kot uro vožnje od Tolmina. Že kmalu po začetku uporabe novega vozila se je pravilnost odločitve za sončne celice kot vir napajanja baterij potrdila z več vidikov. Doslej namreč še ni bilo potrebe po dodatnem zunanjem polnjenju, uporabnikom pa je na voljo prijetna temperatura knjižničnega prostora na vseh postajališčih ob ugasnjenem vozilu.

Sončne celice so razporejene po celotni površini bibliobusa (foto: Svit Pintar)

Urejeno delovno okolje
Vozniška kabina je od knjižničnega dela ločena z vrati, v njenem zadnjem delu se nahajajo sanitarije in omara z vgrajenim hladilnikom, mikrovalovno pečico in uporabnim prostorom za pripravo malice zaposlenih. Vse to pomembno prispeva h kakovosti delovnega mesta potujočih knjižničarjev, ki je v veliki meri vezano na vozilo. Zaradi geografskih značilnosti območja, ki ga pokriva tolminska potujoča knjižnica, so razdalje med posameznimi postajališči kljub skrbnemu in racionalnemu načrtovanju postankov velike. Potujoča knjižničarja tako velik del svojega delovnega časa preživita v vozniški kabini, ki v tem času predstavlja tudi prilagojen prostor za njuno interno delo. Vozniška kabina ima popolnoma ravno dno, kar pomeni dodatno prednost pri varnem prehajanju v knjižnični del. Vgrajeni varnostni sistem vozila zagotavlja varno vožnjo, dodaten klimatski sistem pa ustrezno temperaturo tudi v tem delu vozila. Po dolgih letih dela na starem bibliobusu si je ekipa tolminske potujoče knjižnice nedvomno zaslužila kakovosten in sodoben delovni prostor, ki ji daje dodatno motivacijo za kakovostno delo z uporabniki tudi v bodoče.

Zadnji del vozniške kabine je namenjen udobju zaposlenih (foto: Svit Pintar)

Zunanja podoba
Zunanje podobe bibliobusa nismo želeli prepuščati naključju. Cilj je bil zagotoviti prepoznavnost vozila v lokalnem in širšem okolju ter jo povezati z bogato pisno kulturno dediščino Posočja. Za pripravo grafične podobe smo se zato povezali z lokalnim oblikovalcem Maticem Lebanom, s katerim smo že na uvodnem srečanju našli stične točke in tako skupaj gradili osnovno idejo. Njegova grafična interpretacija postavlja besedila v gibanje in hkrati spominja na strukturo knjižnih polic (Berginc, Štendler, 2023). Večkrat nagrajeni grafični oblikovalec se je izkazal kot izjemno natančen sodelavec, ki je tudi po zaključeni računalniški zasnovi z izvajalcem in knjižnico sodeloval vse do zaključka projekta.

Zunanja podoba odraža bogato pisno kulturno dediščino Posočja (foto: Svit Pintar)

Zaključek
Za uspešno delovanje splošne knjižnice, ki pokriva tako razpršeno poseljeno in geografsko razgibano območje kot je Zgornje Posočje, so storitve potujoče knjižnice nepogrešljive. Ta med prebivalci ohranja tradicijo branja in omogoča dostop do knjižničnih gradiv vsem potencialnim uporabnikom, predvsem pa dodaja kakovost življenju tako starejših občanov kot otrok na podružničnih šolah in vrtcih, ki sami ne morejo obiskovati krajevne knjižnice. Razumevanje pomena izvajanja kakovostne knjižnične dejavnosti s strani občin, izkazano tudi skozi podporo delovanju potujoče knjižnice, je naložba, ki v več ozirih pozitivno vpliva in se bogato povrača z razvojem celotnega območja. Pot do novega bibliobusa ni bila niti kratka niti lahka, a vendar vredna vsake minute časa, znanja in energije vseh vpletenih, saj je rezultat sodobno, energetsko samooskrbno in uporabnikom prijazno opremljeno vozilo, ki že s svojo podobo, predvsem pa vsebino, nadaljuje tradicijo širjenja bralne kulture in spodbujanja bralne pismenosti v Posočju. Prvi odzivi bralcev so izjemni, navdušenje nad novim bibliobusom pa najlepše prikažejo prav fotografije, ki jih na družbenih medijih objavijo naši zvesti uporabniki.

Otroci podružničnih vrtcev in šol vedno z veseljem obiščejo bibliobus (foto: FB stran Šentviška planota)

Viri in literatura

Berginc, J. in Štendler. J. (2023). Potujoča knjižnica. Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin.

Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin. (2016). Potujoča knjižnica. Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin. Dostopno na: https://www.kcktolmin.si/potujoca-knjiznica/

Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018-2028). (2019). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Vilar, P. (2017). Proaktivna splošna knjižnica za bralno pismenost in bralno kulturo. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.