Nova spoznanja za nove poti in razmišljanja

V letu 2020 je svoj magistrski študij dokončalo 23 študentk in študent na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Leto 2020 je bilo ponovno eno bogatejših glede na število zagovorov preteklih let. Vsebina magisterijev je najpogosteje povezana s področjem bibliotekarstva in informacijske znanosti, pet magistrskih del pa proučuje področje založništva in knjigotrštva.

Največ magistrskih nalog, kar osem, je nastajalo pod mentorstvom dr. Polone Vilar in štiri pod mentorstvom dr. Maje Žumer. Po tri magisterije so mentorirali dr. Marija Petek, dr. Alenka Šauperl in dr. Miha Kovač. Med raziskovalnimi metodami zbiranja podatkov je prevladovala anketna metoda. Kljub zahtevni situaciji zaradi pandemije koronavirusa so štiri magistrske naloge vključevale tudi intervjuje s knjižničarji oziroma uporabniki. Največkrat proučevani sta bili splošna in šolska knjižnica.

Izposojevalne knjižnice, ki so bile najpogosteje dodatna dejavnost knjigarnarjev, knjigotržcev, založnikov in celo tiskarjev, so se na Slovenskem pojavile v 18. in 19. stoletju (Grbec, 2020). Avtorica je predstavila, da so ponujali predvsem knjige v nemškem jeziku, razmerje pa je bilo 60 : 40 v korist leposlovja. Irma Grbec (2020, str. 70) z analizo katalogov zavrača kritiko, da »so imele te knjižnice t. i. lahko literaturo, manj vredno literaturo, namenjeno razvajenim in brezdelnim ženskam meščanskega in plemiškega sloja«. Knjigo si je bilo mogoče izposoditi za ceno kilograma kruha. V današnjih časih storitve, osebe, institucije in produkte oglašujejo na različnih platformah in družbenih omrežjih. Maša Brglez (2020) je analizirala dejavnosti pisateljev in izpostavila, da imajo danes avtorji bistveno večjo vlogo pri trženju svojih knjig kot nekoč. S pandemijo covid-19 pa sta dodaten pospešek dobila tudi digitalizacija izobraževanja in digitalno učbeniško založništvo (Zakrajšek, 2020). Koliko se je spreminjalo oblikovanje leposlovnih knjig, je ugotavljala Lidija Kranjec (2020). Analizirala je naslovnice (na primer barve, slikovno gradivo), notranje oblikovanje (na primer velikost črk, razmik med vrsticami), spremembe naslovnic prevodnega leposlovja itd. Analiziran vzorec knjig je bil majhen, a 72 odstotkov prevodov je imelo na novo oblikovano naslovnico, čeprav naj bi bilo oblikovanje naslovnic v Sloveniji dokaj podobno oblikovanju v tujini (Kranjec, 2020). Bralci, predvsem uporabniki knjižnic, izbirajo knjige zlasti glede na videz. Portal Dobreknjige.si pa omogoča iskanje kakovostnega leposlovja. Da bi bilo vnašanje kategorij za vnašalce preprostejše, Vanja Jazbec (2020) priporoča uporabo sistemsko hierarhične sheme za delitev literature. Možnosti za svetovanje za branje je predstavila Eva Dobrić (2020, str. 63), ki med drugim navaja, da bi »knjižnice lahko še pogosteje izkoriščale prednost družbenih omrežij v namen svetovanja za branje«.

O šolskih knjižnicah je bilo narejenih kar pet magistrskih nalog. Izbrali smo le nekaj najzanimivejših ugotovitev. Skoraj polovica anketiranih šolskih knjižničark meni, da bi sedanja postavitev in ureditev gradiva potrebovali nadgradnjo in posodobitev poimenovanja (Dvorjak, 2020). Ponovno se je proučevala promocija v šolskih knjižnicah in Judita Kavšek (2020) predlaga model, ki je usmerjen na tri področja (izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, ideje za promocije ter izvedba promocijskih aktivnosti). Kakovost šolskih knjižnic je v svoji magistrski nalogi proučevala Barbara Gasser (2020).

V raziskavi med slovenski šolskimi knjižničarji, ki delujejo v osnovnih šolah s prilagojenim programom, je bilo med drugim ugotovljeno, da ponujajo svojim uporabnikom gradiva s prilagojenimi vsebinami za lahko branje in tudi gradiva s prilagojenim formatom za lahko branje (Pogorelčnik, 2020).

Izzivov slovenskim šolskim knjižničarjem ne manjka in večji izziv zadnjih let je bil vsekakor prehod na sistem Cobiss. Urška Šink (2020) je z anketnim vprašalnikom ugotavljala mnenje šolskih knjižničarjev o tem procesu prehoda in programski opremi. Rezultati ankete kažejo na preobsežnost in zahtevnost procesa ter pretežno negativna mnenja šolskih knjižničarjev glede samega prehoda in tudi programske opreme, ki ni dovolj prilagojena za uporabo v šolskih knjižnicah (Šink, 2020). Kako je s katalogizacijo domoznanskega drobnega tiska, je predstavila Polona Homec (2020). Za knjižničarje je tovrstno gradivo težavno za pridobivanje, zamudno za urejanje in obdelavo, po drugi strani pa je tovrstno gradivo za uporabnike težje dostopno, lokalni zgodovinarji pa ga sploh ne iščejo v knjižnici in knjižničnem katalogu (Homec, 2020). Da se bodo glede katalogizacije dogajale spremembe, katalogizatorji pričakujejo že dlje časa, vendar le tretjina vprašanih knjižničarjev pozna Resource Description and Access – RDA (Pfeifer, 2020). Raziskava o zadovoljstvu pri delu, ki je bila opravljena med slovenskimi katalogizatorji v splošnih in visokošolskih knjižnicah, je pokazala, da se zadovoljstvo pri delu povečuje z delovno dobo oziroma so bolj zadovoljni tisti, ki so dalj časa zaposleni (Sorčič, 2020).

Dve magistrski deli sta proučevali bibliosvetovanje v splošnih knjižnicah in knjigarnah. Od 18 anketiranih knjigarn jih tretjina že izvaja literarna srečanja z elementi biblioterapije (Kranjc, 2020). Tudi splošne knjižnice so po mnenju intervjuvanih žalujočih staršev in psihoterapevtk »primeren prostor za aktivnosti, s katerimi bi javnost bolje informirali o žalovanju in drugih občutljivejših tematikah« (Boštjančič, 2020, str. 56). Uporabniki oziroma obiskovalci prireditev Goriške knjižnice menijo, da naj knjižnice še naprej ponujajo prireditve, ki jih že organizirajo, s tematiko potopisov, književnosti ter tudi prireditev na temo zdravja, tujih jezikov, kulinarike, sociologije, naravoslovja itd. (Kosič, 2020). Kot izziv knjižnicam ostaja, kako na prireditve pritegniti manj zastopane skupine, kot so moški, mladi in brezposelni (Kosič, 2020)

V nadaljevanju bodo predstavljene tri specifične skupine uporabnikov (osebe z motnjami v duševnem razvoju, gluhe in naglušne osebe ter starostniki) in njihova povezanost s pojavnostjo lahkega branja. Lahko branje so informacije in besedila, prirejena za osebe s posebnimi potrebami. To področje je proučevala Urška Perko (2020) med uporabniki in zaposlenimi v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Anketni vprašalnik je pokazal skrb vzbujajoče rezultate glede neuporabe lahkega branja pri zaposlenih, medtem ko je metoda eksperimenta pokazala, da uporabniki lažje razumejo besedila v lahkem branju (Perko, 2020). Gluhi in naglušni so izrazili željo po organiziranih obiskih splošne knjižnice, želeli bi si računalniških delavnic in bralnih skupin, ki bi bile dostopne tudi gluhim in naglušnim osebam (Turk, 2020). Zanimive so tudi ugotovitve analize, da imajo samo štiri knjižnice v Sloveniji indukcijsko zanko, osem splošnih knjižničarjev ima opravljen tečaj znakovnega jezika (morda pa jih je danes že več, op. avtorice), vsaj dve osrednji območni knjižnici imata že kotičke za lahko branje, ob tem pa je treba poudariti, da je na slovenskem knjižnem trgu težko pridobiti tovrstno gradivo in knjige v slovenskem znakovnem jeziku (Turk, 2020). Z leti se povečuje tudi skupina starostnikov, ki bodo potrebovali (tudi zaradi pridruženih bolezni) še več tovrstnega gradiva, ob tem pa Eva Zadravec (2020) poudari, da naj knjižnice razmislijo o načinu promocije storitev za to skupino. Kljub temu ne gre zanemariti deleža starostnikov, ki bi bili pripravljeni pomagati v splošni knjižnici kot prostovoljci ali pri pospravljanju in izposoji gradiva, organizaciji dogodkov in svetovanju uporabnikom (Zadravec, 2020).

Še vedno ostaja aktualno vrednotenje spletnih strani in digitalnih knjižnic. Občine bi lahko na spletnih strani omogočale in poenostavile oddajo e-vlog ter e-obrazcev. Alja Sitar (2020) je namreč na primeru Občine Domžale ugotovila, da imajo na občini pri poslovanju z dokumenti še največ dela z dokumenti v klasični papirni obliki. Spletne strani slovenskih osrednjih območnih knjižnic pa ponujajo sicer veliko vsebin, a premalo uradnih, vladnih in lokalnih informacij (Lenarčič, 2020). Osrednje območne knjižnice bi lahko izboljšale razpoznavnost delovanja in ažurnost programa za izvajanje območnosti, predvsem pa pri ponujanju izobraževanj za knjižničarje, objavljanju novosti in nasvetov na domoznanskem področju (Lenarčič, 2020). Hamza Lavić (2020) je naredila analizo digitalne knjižnice rokopisov Gazi Husrev-begove knjižnice v Sarajevu.

Veliko priložnosti v današnjem času ponujajo splošne knjižnice z novimi storitvami v okviru »makerspacea« oziroma ustvarjalnic. V slovenskih splošnih knjižnicah že delujeta t. i. makerspacea v Knjižnici Polje in Goriški knjižnici. Špela Švab je predstavila trende, ki veljajo v tujini na tem področju, in navaja, da »ustvarjalnica spada v splošno knjižnico, če je le ta smiselno načrtovana, se sklada s poslanstvom knjižnice in zadovoljuje potrebe uporabnikov« (Švab, 2020, str. 73). Z analizo okolja in raziskavo o uporabniških potrebah je slovenskim splošnim knjižnicam ponudila smernice za načrtovanje ustvarjalnic, ki bodo v prihodnosti prav gotovo umeščene v več slovenskih splošnih knjižnic.

Nova zapisana spoznanja in ugotovitve so magistrice in magister zapisali predvsem zato, ker imajo na voljo pisne vire ter za pogovor, intervjuje in ankete pripravljene sogovornike. Ob tem velja zahvala tudi vsem slovenskim bibliotekarjem in vsem, ki delujejo na področju bibliotekarstva, založnikom in knjigotržcem, ki največkrat v svojem prostem času pišejo v spomin, opomin in za boljšo prihodnost slovenskih uporabnikov knjižnic in knjigarn. Zato je pomembno, da smo seznanjeni z novimi spoznanji in ugotovitvami, da se lahko spremembe sploh zgodijo. Čestitke magistricam in magistru ter jim želimo veliko uspehov tudi na njihovi poklicni poti.

Viri in literatura

Boštjančič, U. (2020) Vloga knjižničarja in biblioterapije (bibliosvetovanja) pri žalovanju ob izgubi otroka [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=115217

Brglez, M. (2020). Promocijske strategije Amazonovih avtorjev uspešnic [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=120969

Dobrič, E. (2020) Svetovanje za branje: predlog modela storitve svetovanja za prostočasno branje odraslih za leposlovni oddelek Knjižnice Otona Župančiča [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=117378

Dvorjak, T. (2020). Vpliv Pionirske na postavitev gradiva v ljubljanskih šolskih knjižnicah [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=121586

Gasser, B. (2020). Kakovostna šolska knjižnica v Sloveniji: Uporaba metodologije CISSL na izbranih šolskih knjižnicah [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=119726

Grbec, I. (2020). Nemške izposojevalne knjižnice v 19. stoletju na Slovenskem [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=117129

Homec, P. (2020). Drobni tisk v splošni knjižnici: pridobivanje, strokovna obdelava in pomen za zgodovinarje [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=121330

Jazbec, V. (2020). Tipološki modeli za portal Dobreknjige.si [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=120864

Kavšek, J. (2020). Promocija šolske knjižnice [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=121689

Kosič, A. (2020). Analiza prireditev v Goriški knjižnici Franceta Bevka [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php

Kranjc, E. (2020). Biblioterapija in slovensko knjigotrštvo [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=121719

Kranjec, L. (2020). Primerjava naslovnic in oblikovanja prevodnih in izvirnih knjig v Sloveniji med 2008 in 2018 [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=121910

Lavić, H. (2020). Evaluation of digital librarianship for manuscripts: Case of Manuscriptorium and Gazi Husrev Bey Library in Sarajevo[Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=117063

Lenarčič, T. (2020). Analiza in ovrednotenje spletnih strani osrednjih območnih knjižnic [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=121311

Perko, U. (2020). Lahko branje v CUDV Dobrna [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=121674

Pfeifer, R. V. (2020). Uporaba podatkov iz bibliografskih zapisov v COBIB-u glede na glavne elemente RDA [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=121408

Pogorelčnik, T. (2020). Ustreznost knjižničnega prostora, storitev, zbirke in gradiv za učence v šolah s prilagojenim programom [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=121201

Sitar, A. (2020). Optimizacija pretoka dokumentarnih informacij v Občini Domžale: Primer evidence korespondence [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=121463

Sorčič, N. (2020). Zadovoljstvo katalogizatorjev pri svojem delu v slovenskih splošnih in visokošolskih knjižnicah [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=119273

Šink, U. (2020). Prehod na sistem COBISS za šolske knjižnice: stanje v knjižnicah osnovnih šol po prehodu [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=121756

Švab, Š. (2020). Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah: načrtovanje Ustvarjalnega podstrešja v Valvasorjevi knjižnici Krško [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=121430

Turk, T. (2020). Storitve slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=119226

Zadravec, E. (2020). Storitve za starejše v splošnih knjižnicah [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=119951

Zakotnik, U. (2020). Vpliv države in založb na digitalizacijo osnovnošolskega pouka [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=121918