Nova osnovna šola in nova šolska knjižnica v Kamniku

Uvod
V ponedeljek, 11. oktobra 2021, smo v Kamniku položili temeljni kamen za izgradnjo težko pričakovane nove šolske stavbe. Tri leta kasneje, po 15 letih projektiranja, je Kamnik končno dobil prenovljeno in sodobno Osnovno šolo Frana Albrehta Kamnik, ki jo letos obiskuje 539 učencev. »Nova šola ima 32 novih učilnic, 18 kabinetov ter številne tehnične in upravne prostore. Skupno obsega dobrih 8000 m² bruto uporabne površine. Ponaša se z dovršeno prostorsko akustiko, aktivno in pasivno požarno zaščito ter najsodobnejšimi sistemi strojnih in elektroinstalacij. Zgrajena je po sodobnih standardih protipožarne in protipotresne varnosti. Nova šola je z vidika zasnove, prostorov in opreme popolnoma prilagojena uporabi najsodobnejših pedagoških metod, uvršča pa se med šole z najboljšimi pogoji za učence v državi. Njena arhitekturna zasnova z razgledom do Kamniško-Savinjskih Alp prikazuje, da sodobna šola ni zaprt prostor, ampak je vključujoča, omogoča širino in možnosti za socializacijo. Učilnice so opremljene z najsodobnejšo opremo, kot so kinestetične mize in interaktivne table, te so modularno zasnovane, kar omogoča hitro prilagajanje različnim potrebam – od tradicionalnih učnih ur do projektnega dela in delavnic. Poseben poudarek je na naravni svetlobi in prilagodljivih učnih prostorih, ki spodbujajo dobro počutje in kreativnost. Posebnost zgradbe so tudi amfiteatralne stopnice, ki pritlično avlo povezujejo s prvim nadstropjem.« (Občina Kamnik, 2024)

Šolska knjižnica
Navodila za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji (2007, str. 7) navajajo, da naj bo knjižnica z multimedijsko učilnico osrednji študijski in informacijski center šole. Nameščena naj bo v osrednjem delu šolske stavbe v neposredni navezavi na prostore za pouk. Sestavni del knjižnice je multimedijska učilnica, ki je namenjena predvsem delu učencev z uporabo sodobnih elektronskih medijev in tudi vsem preostalim dejavnostim, ki se izvajajo v večji skupini. Poleg navezave na knjižnico naj bo učilnica dostopna tudi neposredno z območja prostorov za pouk, saj v njej potekajo tudi vse dejavnosti s področja računalništva. Notranja razporeditev in oprema knjižnice naj omogočata hkratni potek različnih dejavnosti (predavanja, razstave, iskanje informacij prek elektronskih medijev, izposojo knjižničnih in neknjižničnih gradiv ipd.). K prostorom knjižnice spadata še prostor za strokovno delo knjižničarja in prostor za avdiovizualno in računalniško opremo. Učencem in učiteljem naj bo zagotovljena dostopnost gradiva med poukom in po njem. Velikost knjižnice je odvisna od velikosti šole in se giblje od 0,9 m²/učenca pri 9-oddelčni šoli do 0,34 m²/učenca pri 27-oddelčni šoli.

Na naši stari šoli šolska knjižnica ni zadostovala zapisanim pogojem, saj je bila prostorsko premajhna, prostora za nove knjige na policah tako rekoč ni bilo več, imela je premalo čitalniških in računalniških mest, bila je nedostopna gibalno oviranim učencem in ni imela posebne multimedijske učilnice. Knjižnica je bila ločena na dva dela s harmonika vrati, na eni strani je bil prostor z gradivom za učence, na drugi strani pa prostor z gradivom za učitelje. V tem prostoru je bilo tudi več miz, ki smo jih uporabljali pri izvajanju ur KIZ-a. Čeprav v knjižnici knjižničarki in učenci nismo imeli najboljših pogojev za delo, moram reči, da je bil prostor vseeno topel in prijeten za delo.

Fotografiji stare knjižnice (foto: Nataša Logar Andič)

Prenovljena knjižnica
Z novo šolo smo seveda dobili tudi novo šolsko knjižnico. Glede na to, da je naša nova šola ena najmodernejših v Sloveniji, sva se s knjižničarko Jasno Maček resnično veselili nove knjižnice. Na internetu sva med samo gradnjo šole pregledali namreč veliko internetnih strani in primerov novih šolskih knjižnic po Evropi in ZDA in v mislih ter sanjah že stopali po najini sanjski knjižnici. Seveda pa je imel projektant svojo vizijo nove knjižnice, in čeprav se ni v celoti skladala z najinimi idejami ter željami in bi določene stvari naredili drugače, je naša nova knjižnica vseeno prijetna za delo in obisk ter velik korak naprej od naše stare knjižnice.

Knjižnica je v samem srcu šole, v prvem nadstropju in povezuje dva kraka stavbe, je most med mlajšimi in starejšimi učenci ter ima skoraj v celoti steklene površine. Le-te so se na koncu kljub najinim pomislekom izkazale kot pozitivne, saj je knjižnica tako bolj vključena v samo življenje šole, učenci lahko takoj vidijo, kaj se v notranjosti dogaja, knjižničarki pa se počutiva še bolj vključeni v šolsko življenje. Steklo zagotavlja dobro zvočno izolacijo, saj je kljub hrupu, ki prihaja s hodnika pred knjižnico, v njej zelo tiho. Pred knjižnico je tudi hodnik, ki je odprt in gleda v notranji atrij šole, na njem pa so postavljene mize s stoli. Učenci tam lahko delajo domače naloge, se učijo ali čakajo na pouk. Hodnik je »tiha cona«, del same knjižnice in dobrodošel dodaten prostor za druženje učencev. Na hodniku in v knjižnici je na tleh tapison, kar je z zvočnega vidika dobrodošlo, vendar bi si v knjižnici po tleh želeli kak drug material, ki bi se ga predvsem lažje čistilo.

Hodnik pred knjižnico (foto: Nataša Logar Andič)

Nova knjižnica je resnično prostorna. Skupaj z »učilnico« meri kar 304,83 m², hodnik pred njo pa meri še dodatnih 96,49 m².

Pri vhodu učence pričaka velik izposojevalni pult z delovnima mestoma za knjižničarki. Za pultom so omare, v katerih hraniva vse učbenike in komplete učbeniškega sklada. Ker je to edina omara, ki jo imava v knjižnici, je prostora za hrambo druge dokumentacije in preostalih knjig malo. Upava, da v prihodnosti dobiva še kako omaro več, saj je prostora dovolj.

Izposojevalni pult (foto: Nataša Logar Andič)

V knjižnici stoji deset velikih kovinskih regalov s 30 oziroma 40 policami. Prostora za obstoječo zbirko knjig in nove knjige imamo tako dovolj. Edino, kar moti, je, da so spodnje police postavljene res nizko, kar otežuje samo brskanje po njih. Tudi postavitev regalov je zelo šolska. Zaradi steklenih površin so vsi namreč postavljeni po sredini knjižnice, kar sicer omogoča udobno iskanje po policah, hkrati pa se izgublja prostor za druženje in prosto gibanje ter morebitne druge dejavnosti. Svetlobe za brskanje po policah in drugo delo v knjižnici je dovolj, saj imamo v knjižnici več vrst stropnih luči, prav tako pa naravna svetloba prihaja skozi okna levo od regalov ter desno s hodnika pred knjižnico.

Regali v novi knjižnici (foto: Nataša Logar Andič)

V knjižnici imamo tudi 30 čitalniških mest, kar je veliko več kot v naši stari knjižnici. Čitalniška mesta so razporejena ob obeh steklenih površinah, tako da imajo učenci dovolj svetlobe. Rumeni in modri stoli so štirih različnih velikosti in so primerni tako za starejše kot tudi mlajše učence. Poleg miz imamo v knjižnici tudi sedem udobnih in barvitih vreč za sedenje. Vreče so se izkazale za ključen del knjižnične opreme, saj jih učenci naravnost obožujejo. Želim si, da bi v prihodnosti pridobili še kakšno vrečo. Poleg čitalniških imamo v knjižnici tudi računalniška mesta, teh je šest in so namenjena za šolsko delo. Slabost je, da so računalniki postavljeni za omaro, tako da imava slabši pregled nad tem, kaj učenci počnejo na njih. Če se bo v prihodnosti izkazalo, da učenci računalnikov ne uporabljajo le za šolske stvari, jih bova najverjetneje prestavili na mize pred izposojevalnim pultom.

Vreče za sedenje in računalniška mesta (foto: Nataša Logar Andič)

S sodelavko sva načrtovali tudi zabojnike za slikanice. Te smo sicer dobili, a so na žalost neuporabni, saj so pregloboki. Rešitev zato iščemo skupaj z učiteljico tehnike in hišniki, saj si želimo, da bi bili zabojniki kar najhitreje v uporabi. Dna zabojnikov bomo dvignili ter jih razdelili na več manjših razdelkov za lažje brskanje.

Zabojniki za slikanice (foto: Nataša Logar Andič)

Del knjižnice je tudi tako imenovana »učilnica«. V njej s sodelavko izvajava ure knjižničnega informacijskega znanja (KIZ), saj je dovolj velika in ima dovolj miz in stolov, da lahko sprejme celoten razred. Vse mize so kinestetične in tudi večina stolov. Umirjanje in pripravljanje učencev na pouk zato traja malo dlje, saj so stoli in mize nadvse zabaven del opreme. V učilnici imamo tudi interaktivno tablo, ki jo z veseljem uporabljava pri pouku.

»Učilnica« v knjižnici (foto: Nataša Logar Andič)

Oprema, ki jo pogrešava, je regal za revije, zato trenutno te hraniva na drugi strani omare, v kateri je prostor za učbeniški sklad. Tam imamo shranjeno še neknjižno gradivo (CD-je, DVD-je in družabne igre). Upava, da bova v prihodnosti dobili tudi poseben regal samo za revije.

Police z revijami in drugim gradivom (foto: Nataša Logar Andič)

Poleg regala za revije nama v knjižnici manjka tudi dodaten prostor za predstavitev novih knjig. Trenutno jih razstavljava na levi in desni strani omare, pogrešava pa večji regal za novosti, ki bi ga učenci opazili že takoj, ko vstopijo v knjižnico. Gotovo v prihodnosti pridobiva tudi ta del opreme.

Police za razstavo novih knjig (foto: Nataša Logar Andič)

Sklep
Nove šolske knjižnice sva s sodelavko zelo veseli. Knjižnica je resnično srce šole, je dovolj prostorna, svetla, ima dovolj čitalniških in računalniških mest, polic za gradivo, udobnih vreč za sedenje ter »učilnice« za izvajanje ure knjižničnega informacijskega znanja. Prostor je barvit, vesel in prijeten za bivanje. Vseeno pa se s sodelavko v prihodnosti veseliva dodatne omare za revije, regala za razstave novih knjig ter uporabnih zabojnikov za slikanice. Želiva si tudi kako dodatno omaro za hrambo dokumentacije in drugih stvari, saj je v knjižnici dovolj prostora. Obisk učencev se je od odprtja knjižnice zelo povečal. Ta jim je zelo všeč, radi v njej delajo domače naloge in se učijo, hkrati pa zaradi njene velikosti vedno najdejo kak miren in tih kotiček, v katerem lahko preberejo novo knjigo ali se družijo s prijatelji. S sodelavko se trudiva v knjižnico privabiti čim več novih mladih bralcev in prostorna, nova ter moderna knjižnica nama je pri tem v veliko pomoč.

Viri in literatura

Navodila za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji: razpisno gradivo (maj, 2007). (20. 11. 2024). Ministrstvo za šolstvo in šport. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Investicije/Janja/Navodila-za-graditev-osnovnih-sol-v-RS.pdf

Občina Kamnik (20. 11. 2024). V Kamniku otroci vstopili v eno najbolj modernih osnovnih šol v Sloveniji. https://www.kamnik.si/objava/977869