»Nisem robot«, sem specialni knjižničar – 4. del
Strokovno delo specialnih knjižničarjev se danes vse bolj odziva na globalne izzive in digitalne trende, zaradi česar v ospredje prihajajo potrebe po interdisciplinarnem znanju in razvoju strokovnih, tehničnih in ostalih kompetenc. Specialni knjižničar ni le zbiralec podatkov, temveč postaja tudi analitik, raziskovalec in svetovalec, ki soustvarja prihodnost in oblikuje sodobno družbo. Na tokratnem posvetu z naslovom »Nisem robot«, sem specialni knjižničar, so predavali dr. Petra Javrh z Andragoškega centra Slovenije, mag. Angela Čuk iz specialne knjižnice Krke d. d., dr. Marko Samec iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah in predsednica Sekcije za specialne knjižnice Barbara Kavčič, sicer vodja specialne knjižnice za nepremično kulturno dediščino na Direktoratu za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo.
Dogodek je organizirala Sekcija za specialne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, letošnji Dan specialnih knjižnic pa je konec maja gostil Gozdarski inštitut Slovenije.
Izvedbo srečanja so podprli podjetje Tax-Fin-Lex, d. o. o., pravno-poslovni portal, založništvo in izobraževanja, Center aktivnosti Fužine, Aktivni z mano in Mlekarna Krepko.
Organizatorji se vsem podpornikom iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in podporo.
Tokrat predstavljamo četrto predavanje.
Barbara Kavčič, vodja specialne knjižnice za nepremično kulturno dediščino na Direktoratu za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS in aktualna predsednica Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS, je predavanje naslovila Slovenske specialne knjižnice – kompetence specialnih knjižničarjev. Izpostavila je pomembnost kompetenc knjižničarjev, saj se v sodobnem svetu vloga specialnih knjižnic in njihovih zaposlenih hitro spreminja, predvsem zaradi digitalne preobrazbe in naraščajočih zahtev uporabnikov po personaliziranih in strokovno podprtih informacijskih storitvah.
Predavateljica je poudarila, da kompetence specialnih knjižničarjev postajajo ključni dejavnik uspešnega delovanja knjižnic, saj knjižničarji prevzemajo vlogo strateških partnerjev znotraj matičnih organizacij. Ključno je, da je danes specialni knjižničar sposoben podatke preoblikovati in združiti v uporabno znanje. Od njega se pričakuje analitično razmišljanje, organizacija in obvladovanje znanja, razumevanje znanstvenih metodologij, učinkovita komunikacija z uporabniki, s sodelavci in z vodstvom matične ustanove, prav tako mora biti informacijsko in podatkovno pismen. Te kompetence mu omogočajo, da se učinkovito vključuje v podporo raziskavam in upravljanje informacijskih virov. Za profesionalni razvoj je bistvenega pomena permanentno izobraževanje oziroma vseživljenjsko učenje, ki omogoča kakovost storitev ter osebni in strokovni razvoj specialnega knjižničarja.
V Sloveniji deluje več kot 150 specialnih knjižnic s preko 150 zaposlenimi in okoli 26.500 aktivnimi uporabniki, ki si letno izposodijo okoli 165.000 enot fizičnega in več kot 1,5 milijona digitalnega gradiva. Te številke potrjujejo velik pomen specialnih knjižnic, ki morajo ostati odzivne na tehnološke in družbene spremembe. V nadaljevanju je Barbara Kavčič predstavila študijo kompetenc slovenskih specialnih knjižničarjev, izvedeno leta 2023. Po modelu Special Libraries Association so bile kompetence razdeljene v tri sklope, in sicer v strokovne, osebne in tehnološke, vsebinski sklopi pa so bili štirje: organizacija dela, upravljanje virov, informacijske storitve ter uporaba informacijskih orodij in tehnologij; raziskava pa je bila načrtovana kot samoevalvacija knjižničarjev. Rezultati študije so pokazali, da so najvišje ocenjene kompetence usklajenost s strategijo, gradnja virov in razvoj storitev, najnižje ocenjena kompetenca je bila vodenje ekipe, medtem ko osebne kompetence niso bile posebej ocenjene. Raziskava je pokazala tudi, da je potreba po dodatnih znanjih visoka, predvsem s področja prava, upravljanja podatkov in varnosti; izkazalo se je tudi, da velik delež knjižnicnima izdelane strategije razvoja kompetenc. Predavateljica je predstavila primere iz prakse, kjer se je pokazalo, da se kompetence odražajo v nalogah, kot so upravljanje raziskovalnih podatkov, sodelovanje z raziskovalci in IT-strokovnjaki ter v samostojnosti in tehnološkemu prilaganju knjižničarjev. V prihodnje bo bistveno definiranje kompetenčnih profilov, permanentno izobraževanje, interdisciplinarno povezovanje ter povečanje prepoznavnosti knjižničarjev kot enakovrednih strokovnih partnerjev znotraj matičnih ustanov.
Prezentacije in posnetki, ki so na voljo, so dostopni na uradni strani dogodka.