»Nisem robot«, sem specialni knjižničar – 3. del
- Nataša Ciber, članica Izvršnega odbora Sekcije za specialne knjižnice ZBDS
Strokovno delo specialnih knjižničarjev se danes vse bolj odziva na globalne izzive in digitalne trende, zaradi česar v ospredje prihajajo potrebe po interdisciplinarnem znanju in razvoju strokovnih, tehničnih in ostalih kompetenc. Specialni knjižničar ni le zbiralec podatkov, temveč postaja tudi analitik, raziskovalec in svetovalec, ki soustvarja prihodnost in oblikuje sodobno družbo. Na tokratnem posvetu z naslovom »Nisem robot«, sem specialni knjižničar, so predavali dr. Petra Javrh z Andragoškega centra Slovenije, mag. Angela Čuk iz specialne knjižnice Krke d. d., dr. Marko Samec iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah in predsednica Sekcije za specialne knjižnice Barbara Kavčič, sicer vodja specialne knjižnice za nepremično kulturno dediščino na Direktoratu za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo.
Dogodek je organizirala Sekcija za specialne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, letošnji Dan specialnih knjižnic pa je konec maja gostil Gozdarski inštitut Slovenije.
Izvedbo srečanja so podprli podjetje Tax-Fin-Lex, d. o. o., pravno-poslovni portal, založništvo in izobraževanja, Center aktivnosti Fužine, Aktivni z mano in Mlekarna Krepko.
Organizatorji se vsem podpornikom iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in podporo.
Tokrat predstavljamo tretje predavanje.
Novost letošnjega Dneva specialnih knjižnic je bil aktiven odmor, ki ni bil le odmor za udeležence srečanja, temveč tudi vzpodbuda za skrb za zdravje na delovnem mestu. Poleg nekajminutne telovadbe je bilo za navzoče poskrbljeno tudi za zdrav prigrizek, ki so ga prispevali sponzorji – domača jabolka in bio jabolčnik ter bio kefir, prisotna pa je bila tudi svetovalka, ki je predstavila pravilno uporabo in pozitivne učinke kefirja.
Po aktivnem odmoru in živahnem mreženju udeležencev je sledilo tretje predavanje. Dr. Marko Samec je v svoji predstavitvi z naslovom Ustvarjalni pristop gradi prihodnost knjižnice in skupnosti osvetlil pogled na delo knjižničarja skozi oči nekoga, ki v knjižničarski poklic ni stopil po običajni poti.
Udeležencem je zaupal svojo osebno zgodbo in izkušnje, saj je iz sveta vizualne umetnosti in tehnične izobrazbe prešel v vlogo direktorja splošne knjižnice. Skozi pripoved o svojih izkušnjah je pokazal, kako je s potrpežljivostjo in vztrajnostjo postopoma spremenil način delovanja knjižnice. Zaposlene je spodbudil k sprejemanju novosti in odprtosti za spremembe, ki so prinesle pozitivne rezultate. Pri tem sta mu bila v veliko pomoč njegova ustvarjalnost in veselje do uporabe multimedije, s katero je vsebine približal tako uporabnikom knjižnice, v kateri deluje kot direktor, kot tudi širši javnosti. S svojo predstavitvijo je na konkretnih primerih pokazal, kako dragocena in zaželena so heterogena znanja za razvoj knjižnice in knjižničarske stroke.
Prezentacije in posnetki, ki so na voljo, so dostopni na uradni strani dogodka.