»Nisem robot«, sem specialni knjižničar – 2. del

Strokovno delo specialnih knjižničarjev se danes vse bolj odziva na globalne izzive in digitalne trende, zaradi česar v ospredje prihajajo potrebe po interdisciplinarnem znanju in razvoju strokovnih, tehničnih in ostalih kompetenc. Specialni knjižničar ni le zbiralec podatkov, temveč postaja tudi analitik, raziskovalec in svetovalec, ki soustvarja prihodnost in oblikuje sodobno družbo. Na tokratnem posvetu z naslovom »Nisem robot«, sem specialni knjižničar, so predavali dr. Petra Javrh z Andragoškega centra Slovenije, mag. Angela Čuk iz specialne knjižnice Krke d. d., dr. Marko Samec iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah in predsednica Sekcije za specialne knjižnice Barbara Kavčič, sicer vodja specialne knjižnice za nepremično kulturno dediščino na Direktoratu za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo.

Dogodek je organizirala Sekcija za specialne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, letošnji Dan specialnih knjižnic pa je konec maja gostil Gozdarski inštitut Slovenije.

Izvedbo srečanja so podprli podjetje Tax-Fin-Lex, d. o. o., pravno-poslovni portal, založništvo in izobraževanja, Center aktivnosti Fužine, Aktivni z mano in Mlekarna Krepko.

Organizatorji se vsem podpornikom iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in podporo.

Tokrat predstavljamo drugo predavanje.

V drugem predavanju Pot do uspeha: Nenehno učenje in prilagodljivost je mag. Angela Čuk sodobnega knjižničarja predstavila ne več kot zgolj varuha knjig, temveč kot arhitekta znanja in ključnega akterja v dobi informacijske preobrazbe, ki poskrbi za pravo informacijo ob pravem času in na pravem mestu. Znanje je postalo nova valutain ključno sredstvo, ki odpira vrata razumevanju, sodelovanju in ustvarjanju dodane vrednosti v strokovnem okolju. Poseben poudarek predavanja je bil na razvoju tehnologije od tiskanih virov, preko digitalnih nosilcev in spletnih platform, do umetne inteligence, ki postaja vedno bolj aktualna in napredna.

Učenje ni več le faza v teku življenja, temveč način življenja, saj je nenehen proces. Mag. Angela Čuk je izpostavila učenje iz konkretnih primerov in sodelovanja z uporabniki, pri čemer je dialog ključen element pri usklajevanju ciljev, iskanju (boljših) rešitev in, nenazadnje, tudi kot pomoč knjižničarju pri izboljšanju lastne prakse Zavedanje osebne odgovornosti vodi knjižničarje k samorefleksiji − kaj znajo, kako se učijo, kaj jih motivira in kako lahko prispevajo k razvoju stroke in skupnosti. Ob tem je predavateljica izpostavila, da je skrb za strokovni razvoj in kariero odgovornost posameznika.

Kot pomemben vidik uspešnega dela je mag. Čuk izpostavila pomen profesionalnosti, saj mora specialni knjižničar delovati v skladu s širšo strategijo matične ustanove in stroke nasploh. Pozitivni učinki pa niso vidni le v smeri knjižničarja k skupnosti, temveč velja tudi obratno: skupnost in občutek pripadnosti sta lahko vir moči, podpore in motivacije za nadaljnje delo.

Knjižničarji so danes inovatorji, raziskovalci, svetovalci in učitelji, ki usmerjajo uporabnike v iskanju verodostojnih informacij, preverjanju virov ter razumevanju ter presoji relevantnih vsebin v poplavi podatkov. Prihodnost knjižničarstva ni vprašljiva, pomembno pa je ohraniti osredotočenost na to, kaj knjižničar dela, zakaj in za koga. Specialni knjižničar torej ni robot, temveč specialni knjižničar, ki se uči, prilagaja, sodeluje in ustvarja.

Prezentacije in posnetki, ki so na voljo, so dostopni na uradni strani dogodka.