Nazaj k preprostim užitkom! Splošne knjižnice in novi evropski Bauhaus
7. novembra 2024 se je v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu odvilo 19. strokovno srečanje z mednarodno udeležbo na temo splošnih knjižnic in novega evropskega Bauhausa. Sodelujoči so se pogovarjali o novem evropskem Bauhausu, ki je leta 2020 nastal kot nekakšen klic k preoblikovanju družbe s strani Evropske komisije.
V sklopu dolgoletnega sodelovanja med Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto in Gradsko knjižnico »Ivan Goran Kovačić« iz Karlovca vsako leto izmenično organiziramo strokovno posvetovanje Knjižnica – igrišče znanja in zabave, katerega namen je že od samega začetka izobraževanje knjižničarjev ter poudarjanje pomembnosti večplastnega odnosa med znanjem in zabavo v knjižnicah.
Na kakšen način se lahko splošne knjižnice odzovejo na klic k preoblikovanju družbe? Že v svojem osnovnem delovanju se mu zelo, a skoraj povsem neopaženo, prilagajajo. Knjižnice so velika zakladnica znanja, iz katerega se izoblikuje razmišljujoči človek. Nudijo tretji prostor, kulturno dediščino, skrb za ranljive skupine prebivalcev, digitalizacijo, zeleno knjižnico, občansko znanost. Kako knjižnice vse to izvajajo? Kje je njihovo mesto v lokalnem okolju? Ali lahko prispevajo še kaj? Kaj bi bila lahko njihova vloga v novem evropskem Bauhausu?
To je le nekaj vprašanj, na katera smo skušali odgovoriti na tokratnem strokovnem posvetovanju, ki je potekalo pod naslovom Nazaj k preprostim užitkom, kar je bila pred sto leti ena od strategij izstopa iz umetnosti. Podobno se novi evropski Bauhaus sklicuje na evropsko zgodovinsko avantgardo, ki se je porodila v umetnosti kot kritika obstoječega družbenega reda, odziv na 1. svetovno vojno in v želji po izgradnji novega sveta. Gibanja avantgarde so združevala literate, likovnike in glasbenike, ki so celostno premišljali družbeno realnost.
Predavatelji in strokovnjaki s humanističnih in družboslovnih področij so skozi strokovna predavanja ponudili odgovore na vprašanja, povezana s temo posveta, ki naslavlja vrednote trajnosti, estetike in vključevanja.
Po pozdravnih besedah direktorja knjižnice organizatorice Luke Blažiča, ravnateljice karlovške knjižnice Kristine Čunović, podžupana Mestne občine Novo mesto Urbana Kramarja in vodje Sektorja za arhivsko, knjižnično in muzejsko dejavnost na Ministrstvu za kulturo in medije Republike Hrvaške Jelene Glavić-Perčin, je bila prva predavateljica prof. dr. Kristina Pranjić iz Univerze v Novi Gorici.
Kot uvodna predavateljica se je v svojem prispevku z naslovom Avantgardne strategije proti produkcionizmu, avtomatizaciji in standardizaciji osredotočala na dediščino zgodovinskih avantgard in njihovo aktualnost znotraj sodobnih projektov, kot je novi evropski Bauhaus, ki v sodobnem kontekstu uporablja estetiko avantgarde in koncepte za ustvarjanje »lepih, trajnostnih in vključujočih« rešitev. Predavateljico je zanimalo, ali novi evropski Bauhaus v svojem diskurzu reproducira stare koncepte napredka in se oddaljuje od dejanske avantgardne radikalnosti ali ponuja možnost za resnične spremembe. V svojem prispevku je predavateljica predstavila in analizirala nekaj primerov avantgardnih strategij, ki nam lahko služijo za nov pogled in osnovanje novih pristopov v sodobni družbi, katera je zaznamovana z ekološkimi in družbenimi izzivi. Posebno pozornost, pa je v zadnjem delu svojega prispevka namenila tudi vlogi knjižnic v digitalnem ekosistemu, ki se upirajo standardizaciji in avtomatizaciji digitalnega znanja. Skozi perspektivo želi prikazati, kako te strategije omogočajo decentralizacijo znanja, vzpostavitev novih kulturnih prostorov in odpornost proti produkcionizmu, s čimer knjižnice presegajo svojo tradicionalno vlogo in tako postajajo prostor kritičnega mišljenja, emancipativnih praks …
Dr. Kristina Pranjić, Avantgardne strategije proti produkcionizmu, avtomatizaciji in standardizaciji (arhiv Knjižnica Mirana Jarca)
Ivana Podnar, predavateljica študija dizajna na Arhitekturni fakulteti v Zagrebu in zgodovine umetnosti na Akademiji dramske umetnosti, je v svojem prispevku z naslovom Promicanje granica, uzmicanje institucija orisala politične, socialne in kulturno nemirne čase, ki se jih zgodovina spominja kot omembe vredne, ko je novo znanje spodrinilo obstoječe, spremenilo podobo sveta ter vlogo človeka v njem. Tehnološke inovacije skozi čas – od parnega stroja, genskega inženiringa do umetne inteligence – so poleg sprememb v načinu življenja pripeljale tudi do novega pojmovanja človečnosti. Turbulentni časi niso zanimivi le iz zgodovinskega vidika, ampak tudi iz vsakdanjega, kajti družba je že od zgodnjih začetkov civilizacije iskala varnost v institucijah kot jamstvo stabilnosti – najprej politično, od razsvetljenstva naprej pa vse bolj znanstveno, kulturno in izobraževalno. Ampak že sredi 20. stoletja je ideja o skupni zgodovini, resnici in znanju ogrožena. Vse bolj aktualni dogodki poleg pričevanje o krizi, pogosto pričajo tudi o sesutju vrednot in svoboščin. Kulturne ustanove se zaradi pritiskov spreminjajo v zabaviščne parke ali pa v drugi skrajnosti gradijo zidove, da bi zaščitile znanje. Kot pravi predavateljica, je največji izziv današnjih institucij, kako vzpostaviti dialog in premostiti vrzeli med navedenimi skrajnostmi.
V nadaljevanju smo poslušali prispevek arhitekta in publicista Matevža Grande, soustanovitelja revije Outsider, ki je v začetku svojega prispevka orisal nastanek znamenite šole Bauhaus, ki je postala sinonim za inovativne rešitve na presečišču umetnosti, tehnologije in industrije, njeno vizijo in vpliv, ki še dandanes odmeva v arhitekturi, dizajnu in širši kulturi. Dotaknil se je tudi novega evropskega Bauhausa, ki je nastal sto let kasneje, z namenom po izboljšanju prostorske kulture in oblikovanju lepših in trajnostnih bivališč za vse. Kot je dejal predavatelj, cilji so dobri, prakse pa zaenkrat še niso vidne oziroma jih ne občutimo, kajti proces je še vedno v trajanju. Toda vsak napredek pa seveda nosi tudi svoje nepredvidene posledice in v imenu napredka ljudje delamo marsikaj. V imenu napredka človeštvo lahko postaja samodestruktivno in namesto, da bi se trajnostno razvijalo, uničuje svoje vire. Granda je slušateljem predstavil fokus ustvarjanja revije Outsider, kjer veliko pozornost posvečajo gradnji z zemljo, ki je eden izmed najstarejših materialov za gradnjo.
Marko Zlonoga iz Regionalne energetske-klimatske agencije SZ Hrvaške je skozi svojo predstavitev predstavil pobude novega evropskega Bauhausa, sam nastanek in kontekst, povezanost z evropskimi razvojnimi procesi in politiko, predvsem pa njegove zmožnosti za vključevanje in povezovanje tehnologije, znanosti, umetnosti, kulture in ustvarjalnosti. S predstavitvijo je avtor posebno pozornost namenil knjižnicam, kot institucijam v vseh razsežnostih (kulturni, socialni, izobraževalni, fizični). Prikazano je bilo, kako so knjižnice pomembno središče družabnega in kulturnega življenja skupnosti, ki prispevajo k preobrazbi krajev v katerih živimo.
Kolegice iz karlovške knjižnice in Narodne knjižnice v Zagrebu Kristina Čunović, Maja Žužak Horvatić, Dolores Mumelaš, Ingeborg Rudomino in Karolina Holub so predstavile hrvaški spletni arhiv (HAV), ki zbira in arhivira spletne informacije ter tako gradi digitalne tematske zbirke, kar se je izkazalo kot dobra praksa pri širjenju arhiva vsebine spleta. Predstavljena je bila nova metoda gradnje tematskih zbirk, ki jih z aktivnim sodelovanjem srednješolcev iz Karlovca, z namenom ozaveščanja o vlogi knjižnice in spletnega arhiva, prinesla organizacijo tekmovanja »HAWaton«. Dijaki karlovške gimnazije so sodelovali pri izdelavi spletne tematske zbirke ob obletnici rojstva hrvaškega pesnika Ivana Gorana Kovačića in tako postali sodelavci pri oblikovanju digitalne tematske zbirke.
Kristina Košič Humar iz Slovanske knjižnice je v svojem prispevku predstavila pregled, opis in prikaz praks v pariških splošnih knjižnicah, kar je spoznala skozi šesttedensko strokovno izpopolnjevanje v Parizu. Bibliothèque publique d’information oz. Javna informacijska knjižnica, druga francoska nacionalna in obenem splošna knjižnica, je že od samega začetka s svojim raziskovalnim aparatom in tudi raziskovalno naravo, zelo vpliven dejavnik na področju splošnega knjižničarstva in hkrati tudi strokovnega premisleka o bodočih poteh razvoja. Skozi izobraževalni program je bil omogočen dober vpogled v strokovno in praktično dejavnost izbranih splošnih knjižnic, ki ob svojih tradicionalnih nalogah knjižnic pridobivajo tudi vlogo prostora oddiha, miru, socialnega prostora, so podpora formalnemu in neformalnemu izobraževanju, izmenjave, prostora srečanj, razvedril, povezovanja …
Vedrana Lugić in Tihomir Marojević iz Gradske knjižnice i čitaonice Vinkovci sta v predzadnjem prispevku predstavila Gradsko knjižnico i čitaonico Vinkovci, ki je bila povsem porušena v vojni leta 1991 in je leta 2023 dobila nove prostore v centru mesta (površina 4621 m2). Stavba je sodobno arhitekturno dovršena, ki se sklada s prostorom in sodi med najsodobnejše knjižnice na Hrvaškem. Promocijski video knjižnice z naslovom Vaš novi dom, režiserja Marka Zeljkovića, je bil v oktobru 2023 premierno prikazan na Knjižničarskem filmskem festivalu v Dubrovniku in je prejel nagrado občinstva za najboljši promocijski film. Knjižnica je 11. novembra 2024 prejela nagrado za »Knjižnico leta 2024«, ki jo podeljuje Hrvaško knjižničarsko društvo. V sklepnem delu so bile predstavljene aktivnosti, ki jih knjižnica izvaja v okviru promocije ekologije in zelene tematike.
Vedrana Lugić, Gradska knjižnica i čitaonica Vinkovci (arhiv Knjižnica Mirana Jarca)
Kot zadnja nas je Darja Peperko Golob, vodja Domoznanskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, popeljala v preteklost, natančneje v Novo mesto pred stotimi leti. Po koncu prve svetovne vojne se je v Novem mestu odvila vseslovenska kulturno-umetniška manifestacija, imenovana novomeška pomlad, kot napoved nečesa novega in drugačnega v kulturi in umetnosti. V predstavitvi se je avtorica osredotočila na literarna imena, kot so bili Miran Jarc, Anton Podbevšek, Zdenko Skalicky, Slavko Grum in drugi, kateri so v času med obema vojnama, poleg tedanje likovne in glasbene manifestacije, na okopih literature podali kritiko starega sveta, rušili utesnjene zidove in klicali k spremembi, katarzi.
Sklepne misli
Danes smo priča mnogim tehnološkim, družbenim in kulturnim spremembam, ki se odvijajo zelo hitro. Tovrstne spremembe posledično privedejo do preoblikovanja družbe. Kot nekakšen klic k preoblikovanju družbe, je leta 2020 nastal novi evropski Bauhaus, ki je osnova za zeleni prehod evropske družbe in ekonomije. Je poziv vsem državljanov Evropske unije, da skupaj oblikujejo trajnostno in vključujočo prihodnost na način transformacije vseh segmentov družbe. Na strokovnem srečanju smo se skupaj s predavatelji in strokovnjaki strinjali o pomembni vlogi knjižnic v novem evropskem Bauhausu, kajti knjižnice so pomembno središče družbenega in kulturnega življenja skupnosti, ki skoraj povsem neopaženo prispevajo k preobrazbi krajev, v katerih živimo. Knjižnice, poleg svojih tradicionalnih nalog, čedalje bolj pridobivajo pomembno vlogo pri skrbi za ranljive skupine, so prostor druženj in razvedrila, so pomembna podpora pri formalnemu in neformalnemu izobraževanju, so prostor povezovanja brez razlik in dobre promotorke ekologije – od vodenih delavnic, lastnih vrtičkov, predstavitev knjig na ekološko tematiko, pa vse do posameznih aktivnosti v naravi. Prispevki sami po sebi izpostavljajo pomen in namen umetnosti, kulture, književnosti, branja ter nenadomestljivo družbeno odgovorno vlogo knjižnic skozi čas.
Strokovni del smo zaključili v sproščenem vzdušju, ko smo se v družbi Mateje Kambič podali na literarni sprehod po Novem mestu.