Knjižničarske novice

novice in strokovne informacije za knjižnjičarje

Navodila za citiranje

Navodila za citiranje
26. 10. 2019

Pri navajanju virov in literature na portalu Knjižničarske novice je treba upoštevati 7. izdajo standarda APA.

APA (American Psychological Association) je v priročniku Publication manual of the American Psychological Association izdala navodila in priporočila za pisanje in oblikovanje pisnih izdelkov, ki jih poznamo kot standarde APA. Standardi se nanašajo na splošna vodila pri pisanju – na strukturo, način citiranja, jezikovno in oblikovno sestavo pisnih izdelkov, obliko preglednic in slik. 7. verzija APA standardov je izšla leta 2020.

CITIRANJE MED BESEDILOM

Citiranje oz. sklicevanje na izvirnega avtorja je obvezno v primerih:

  • dobesednega navajanja besedila, 
  • povzemanja besedila, 
  • parafraziranja (besedilo razložimo s svojimi besedami).

Vsak vir je treba navesti na dveh mestih:

  • med besedilom, kjer pride do sklicevanja na izvirnega avtorja,
  • na koncu prispevka, kjer navedemo podrobnejše podatke o viru.

DOBESEDNO CITIRANJE

V primeru dobesednih navedb besedila, ko dobesedno uporabimo neko določeno definicijo ali misel, sta začetek in konec citata v besedilu označena z narekovaji. Sledi navedba avtorja /avtorjev, leto izida citiranega vira in stran, kjer je bil objavljen dobesedni navedek.

Primeri:

  • Temu tudi danes ni kaj oporekati, tako kot ne misli Mare Šlajpah iz dela Ljudske knjižnice (1961, str. 230), da mora biti knjižnica »… tesno povezana s celotnim družbenim in kulturnoprosvetnim življenjem in udejstvovanjem.«
  • »Pridobivanje znanja o tehnologiji, ki postane dostopno velikemu številu ljudi, omogoča tudi zaščito pred manipualcijami, torej širše uresničevanje pravic in svoboščin,« zapiše Kara­ Murza (2011, str. 20).
  • Wolfgang Teubert, eminentni profesor jezikoslovja na Univerzi v Birminghamu, je strnil svoj pogled na pomen in vlogo korpusov in korpusnega jezikoslovja v kratko trditev: »Dandanes je korpus osnovni vir skoraj vsakomur, ki se ukvar­ja z jezikoslovjem. Nobena introspekcija si ne more lastiti verodostojnosti brez preverjanja v avtentičnem jezikoslovnem gradivu. Korpusna analiza je postala ključni element skoraj vseh jezikoslovnih študij.« (Teubert, 2005, str. 1)

Skušajte se izogniti dobesednem citiranju v besedilu, razen v primeru, ko želite res poudariti zapis določenega besedila (npr. definicija, izpis dela zakona oz. pravilnika). Dobesedno citiranje namreč povečuje indeks podobnosti besedila z drugimi besedili, kar zmanjšuje izvirnost vašega dela.

POVZEMANJE in PARAFRAZIRANJE

Povzemanje in parafraziranje sta načina, s katerima avtor članka pove misel drugega avtorja s svojimi besedami, pri tem pa povzame in združi v novo celoto enega ali več virov. Ob tem navedemo avtorja/avtorje in leto izida citiranega vira. Navajanje strani v tem primeru ni nujno, lahko pa ga dodamo, da olajšamo bralcu iskanje originalneg besedila.

Primeri:

  • Galimbeti (2015), ki razmišlja o vplivu tehnike na ravnanje človeka, pravi, da tehnika pove, kako storiti, ne pa, ali je treba in zakaj.
  • Na osnovi, predvsem tujih bibliografskih in normativnih zapisov, se zavzemajo za kakovost, da bi presegli mnenja o drugorazrednosti pomena katalogizacije, ki se še zmeraj pojavljajo z njenim opredeljevanjem za rutinsko in ne visoko intelektualno strokovno delo (Badovinac, 2017).
  • V času, ko je računalnik postal ključno orodje pri reševanju problemov, se je le 16 odstotkov učencev osmega razreda uvrstilo na tretjo raven pismenosti, ki jo določa sposobnost za samostojno rešitev problema, za zaneslji­vo ovrednotenje informacij, poroča Krajnc (SIRikt, 2015).
  • Za potrebe načrtovanja mreže velja še (Kernel, 1980), da mora imeti knjižnica načrt razvoja mreže knjižnic, ki vključuje vse oblike izvajanja knjižnične dejavnosti, s katerimi zagotavlja enakost dostopnosti knjižničnega gradiva ter storitev.
  • Podatke o avtorjih, citira­nosti,  tipologiji,  jeziku  objav  in  nekaterih  drugih  značilnostih  ugotavljajo  tudi  dosedanje bibliometrične analize objav v reviji Knjižnica za posamezna obdobja (Aparac­ Jelušič, 1999; Česnik Ušaj, 2011; Likar, 1997; Popovič, Ambrožič in Južnič, 1984; Vratarič, 2006), zato se v tej jezikovni analizi objavljenih besedil s temi podatki ne ukvarjamo.
  • Še en podatek: od 5554 izdanih knjig in brošur leta 2014 jih kar 3592 ne presega naklade 1000 izvodov: le 44 naslovov je preseglo naklado 5000 izvodov in le 38 naklado 10.000 izvodov (Slovenska založniška produkcija, 2016).

NAVAJANJE REFERENC V BESEDILU

Citat mora biti praviloma naveden pred piko oziroma na ustreznem mestu znotraj stavka v besedilu v obliki: (Priimek, leto nastanka vira, stran). V primeru, da avtor ni znan, lahko namesto priimka napišemo organizacijo.

Primeri:

  • Novljan (2018) ali (Novljan, 2018)
  • Jug in Žumer (2019) ali (Jug in Žumer, 2019)
  • Dornik idr. (2017) poročajo … ali (Dornik idr., 2017) [trije ali več avtorjev]
  • (Nolimal, 2017; Pečjak, 2017)
  • (Berndtson, 2002; JISC, 2006; McDonald, 2002, 2006; Oldenburg, 2009; Romero, 2003, 2008)
  • (Cohen in Cohen, 2003; Dahlkild, 2010; Ellsworth, 1968; Harris, 2002a, 2002b; Harrison, 2003; Kaser, 1986; Library buildings, 1980; Library buildings, 1994; Schell, 1970)

 

SEZNAM CITIRANE LITERATURE IN VIROV

Seznam se oblikuje po abecedi tako, kot prikazuje spodnji primer. Virov ne številčimo in pred njimi ne dodajamo označevalcev. Na koncu vsakega vira je pika, razen če gre za elektronski vir. Besedilo v seznamu citiranih virov naj bo levostransko poravnano, zamik pri posameznem viru pa »viseč«.

Oblika naj dosledno sledi naslednjim pravilom:

monografija z avtorjem/avtorji Priimek, začetnica imena.; priimek, začetnica imena. in priimek, začetnica imena. (leto). Naslov monografije: podnaslov. Založnik. navedemo do 20 avtorjev
zbornik Priimek, začetnica imena. (ur.). (leto). Naslov monografije: podnaslov. Založnik.  
monografija brez avtorja ali urednika Naslov monografije: podnaslov. (leto). Založnik.  
monografija v e-obliki Priimek, začetnica imena. (leto). Naslov monografije: podnaslov. Založnik. http://xxxxxxxxxxxx  
zaključno delo Priimek, začetnica imena. (leto). Naslov: podnaslov [Vrsta zaključnega dela]. Visokošolska organizacija.  
prispevek v monografiji ali zborniku Priimek, začetnica imena. (leto). Naslov poglavja: podnaslov. V Začetnica imena urednika. Priimek urednika (ur.), Naslov monografije: podnaslov (str. prva stran prispevka–zadnja stran prispevka). Založnik.  
članek v kontinuiranem viru Priimek, začetnica imena.; priimek, začetnica imena. in priimek, začetnica imena. (leto, datum). Naslov članka: podnaslov. Naslov vira, letnik(številka), prva stran članka–zadnja stran članka.  
članek v kontinuiranem viru v e-obliki Priimek, začetnica imena.; priimek, začetnica imena. in priimek, začetnica imena. (leto, datum). Naslov članka: podnaslov. Naslov vira, letnik(številka), prva stran članka–zadnja stran članka. http://xxxxxxxxxxxx  
članek v dnevnem časopisju Priimek, začetnica imena. (leto, datum). Naslov članka: podnaslov. Naslov vira, stran. http://xxxxxxxxxxxx  
pravni viri Ime zakona. (leto). Vir, številka.  
standardi Ime standarda. (leto). Založnik.  
neobjavljeno delo Priimek, začetnica imena. (leto, datum). Naslov dela: podnaslov [Predstavitev prispevka]. Naslov konference, kraj.  
Skip to content