Naša hiša – Knjižnica Pavla Golie Trebnje slavi 90. let obstoja

Knjižnica Pavla Golie Trebnje je 27. 10. 2021 priredila slovesnost ob svoji 90-letnici. Na prireditvi je imel poleg Alojzija Kastelica (župan občine Trebnje) in Andreje Pleničar (direktorica knjižnice) govor umetnik Andrej Rozman Roza, ki je prejel navdušen aplavz obiskovalcev. Roza ne bi bil Roza, če nam Slovencem ne bi nastavil ogledala. Svoj govor je naslovil »Ob 90-letnici trebanjske knjižnice o tem, kako si narod piše sodbo sam«. 

Knjižnica je ob tej priložnosti izdala zbornik »Naša hiša«, v katerem so mnogo lepih misli in spominov na knjižnico zapisali uporabniki, obiskovalci prireditev, gostje, dobavitelji, zaposleni, direktorji, vodje družbenih dejavnosti na občinah in župani. Ta različna besedila smo med seboj povezali z rdečo nitjo, besedami, položenimi v usta Pavlu Golii, po katerem se knjižnica imenuje, in njegovemu junaku Jurčku. Vodita nas s komentarji in veznim besedilom skozi zgodbo »Naše hiše«. Oba karakterja je po našem mnenju odlično oživila Cilka Žibert, podobi pa jima je izrisala oblikovalka Sabell Christina Fabian. Preostalo delo je opravil uredniški odbor. Ilustracije so prispevali otroci, ki so prav tako naši uporabniki, saj je tudi od njih odvisna prihodnost knjižnice. Namenoma nismo predstavili številk in statističnih podatkov, saj so vsako leto predmet poročil in so javno dostopni. Zavedamo se, da smo izpustili marsikaj, namerno in nenamerno, ker se v 90 letih nabere ogromno materiala. Pravzaprav se že v desetih letih zgodi zelo veliko, zato smo na koncu sklenili, da si bomo kaj iz zgodovine pustili še za 100-letnico.    

Knjižnica Pavla Golie Trebnje je na svoji poti prehodila pomembne mejnike, od vključenosti v druge zavode do samostojne splošne knjižnice leta 2004. Povezanost kolektiva, njegovo delo s srcem in   entuziazem, s katerim se predaja svojemu poslanstvu, širjenju bralne kulture, so največje odlike knjižnice, ki jih prepoznavajo in priznavajo tudi uporabniki. Ne glede na prostorsko stisko in pogoje, v katerih deluje knjižnica in ki ne dosegajo predpisanih normativov in standardov, tako v enoti v Trebnjem kot v krajevnih knjižnicah, se njeno delo prepozna ne le v lokalnem in slovenskem okolju, ampak se uvršča na evropski zemljevid z lokalno kulturno in naravno dediščino.

Tako je Knjižnica Pavla Golie Trebnje postala prva slovenska knjižnica oziroma prvi slovenski javni zavod, ki se je priključil vseevropskemu portalu Topoteka, ki je nastal v okviru programa »Ustvarjalna Evropa« kot orodje za povezovanje arhivov lokalne zgodovine oziroma kulturne dediščine, ki je lahko v zasebni ali institucionalni lasti. Topoteka je orodje, ki omogoča digitalizacijo in objavo različnih vsebin ter njihovih oblik od besedil, fotografij, filmov do zvočnih posnetkov. Materiali na Topoteki so lahko vidni tudi v Europeani. Topoteka je bila razvita v Avstriji, danes je pridruženih že okoli 20 držav, ki ustvarjajo svoje digitalne arhive kulturne dediščine, na spletu je na voljo že več kot milijon dokumentov. Hrvaška ima že 25 področnih enot. Naša Topoteka je poimenovana Topoteka Temeniške in Mirnske doline. Tako smo zajeli vse občine, ki jih pokriva knjižnica. Prepričana sem, da naša prizadevanja za promocijo kulturne dediščine našega okolja, ki ponuja tudi dobre zgodbe za turistično ponudbo krajev, ne bodo ostala neopažena. Pred dobrim tednom smo podpisali pogodbo, sledila nam je Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, ki ima tudi sama veliko domoznansko zbirko. Kako hitro bomo razvili digitalne zbirke, je odvisno tudi od finančne podpore občin ustanoviteljic, predvsem Trebnjega. Ali nam bodo v prihodnosti sledile tudi druge slovenske splošne knjižnice? 

Približno 70 odstotkov menijev in besedil Topoteke je že prevedenih v slovenščino. Tudi naši prispevki bodo napisani v slovenščini, a strojno prevedeni še v druge jezike Topoteke, npr. v angleščino, nemščino, finščino itd. 

Digitalizacija kulturne dediščine je zelo pomembna tudi v osnutku resolucije nacionalnega kulturnega programa 2021–2028 (NPK). Digitalizacija ne samo da ohranja dediščino, ampak omogoča lažji, hitrejši in širši ter bolj demokratičen dostop do kulturne dediščine prek spleta. Zbiranje kulturne dediščine povezuje generacije med seboj. Utrjuje vez med preteklostjo in prihodnostjo. Žal se nam zdi, da je bila vloga splošnih knjižnic, ki hranijo kulturno dediščino iz lokalnega okolja in vsakdanjega življenja, v osnutku NPK spregledana. Knjižnica Pavla Golie Trebnje je z različnimi digitalnimi zbirkami že prisotna na portalih Kamra in Europena. 

Zakaj toliko govorimo o digitalizaciji? Zgodila se nam je informacijska revolucija, če smo si jo želeli ali ne. Prinesla je marsikaj dobrega in tudi stranske nezaželene učinke. Knjižnice se prilagajamo spremembam v okolju in iščemo nove poti do uporabnikov ter tudi nove uporabnike. Prvič imamo možnost, da pokažemo neknjižne zbirke, ki so nastajale v knjižnicah tako načrtno kot naključno, ter danes tukaj in zdaj zberemo, kar je v lokalnem okolju ostalo med zasebnimi zapuščinami, in tako ohranimo lokalno kulturno dediščino ter jo naredimo dostopno slovenski in evropski javnosti. Bodisi da z zgodovino vsakdanjega življenja potešimo radovednost turista ali zberemo material, ki bo uporaben za prihodnje raziskave. Mislimo tako na promocijo naših krajev in ljudi kot krepitev lokalne identitete pri občanih.  

Tudi gradivo, namenjeno uporabnikom, se spreminja. Danes lahko članom ponudimo bralnike za e-knjige, avdioknjige, kakovostne filme na platformi Kanopy, kmalu bodo v knjižnici na voljo virtualna očala za navidezno resničnost in "all in one kiosk" z lokalnimi vsebinami o naših krajih. Uporabniki nas lahko spremljajo na profilu na Facebooku in Instagramu, na kanalu knjižnice YouTube pa si lahko ogledajo prireditve, ki se jih niso mogli udeležiti ali so jih zamudili. Skratka imamo vse, kar ponuja najsodobnejša knjižnica. Iščemo ne le nove »poti do knjige«, ampak tudi do uporabnikov. V to nas je delno prisilila epidemija covid-19, ki je to selitev na splet še pospešila.

Prav o tem, kako smo se knjižnice prilagodile novim razmeram, smo se pogovarjali na mednarodnem posvetovanju Poti do knjige, ki ga je knjižnica Trebnje organizirala 12. novembra 2021. Na posvetovanju smo spremljali približno deset prispevkov direktorjev ali zaposlenih iz splošnih knjižnic, povabili pa smo tudi nekaj strokovnjakov, ki so nam čas epidemije osvetlili z drugih zornih kotov. Z nami so bili tudi novinarka Barbara Vidmajer, založnik Igor Blažina, za zabavni del je poskrbel stand-up komik Admir Baltič. Med gostujočimi predavatelji je bila doc. dr. sc. Vlatka Lemić, arhivska svetnica, predavateljica, vodja osrednjega urada za arhivistiko Univerze v Zagrebu, med drugim tudi podpredsednica ICARUS-a in predsednica ICARUS Hrvaška. ICARUS (International Center for Archival Research) je mednarodno združenje, katerega jedro so projekti, namenjeni digitalizaciji, da bi kulturna zapuščina postala javno dostopna in omogočila tudi povratno komunikacijo ustanov z občinstvom oziroma uporabniki. Arhivski viri so objavljeni na mednarodnih digitalnih platformah – Matricula, Monasterium in Topoteka. Aktivnosti ICARUS-a so usmerjene k izgradnji in vzdrževanju skupne informacijske infrastrukture, vključno s strokovno in podporo IKT zavodom, ter povezovanju arhivov z drugimi ustanovami, ki ohranjajo dediščino. Vabljeni, da na posvetovanju »Poti do knjige« izveste več iz prve roke. 

Kljub vsem možnostim delovanja na daljavo smo vedno najbolj veseli uporabnikov, ki pridejo v »Našo hišo«. Nismo se jih naveličali, niti v 90 letih. Želimo si živega stika, da lahko poklepetamo z njimi o dobri knjigi ali jim jo svetujemo. Vrata naše hiše so široko odprta, všeč nam je, da se uporabniki počutijo kot doma. Veseli smo, če jim lahko ustrežemo, ponudimo, kar potrebujejo, otrokom povemo pravljico, z njimi ustvarjamo na likovnih delavnicah, beremo s tačkami, izvajamo bibliopedagoške ure, se mesečno srečamo z zvestimi bralci v bralnem klubu, s pisatelji in pesniki na literarnih večerih, strokovnih predavanjih, dnevu mobilnosti, dnevu zdravja, Golievih dnevih, bralnih potepanjih, bralnem izzivu in Jurčkovem nahrbtniku. Naj parafraziram stavek, ki ga je mag. Angela Čuk iz specialne knjižnice Krka, d. d., povzela po tujem avtorju na letošnjem posvetovanju ZBDS: »Vse, kar počnemo, počnemo za uporabnike, in to z veseljem.«                

Avtorica: Andreja Pleničar (Knjižnica Pavla Golie Trebnje)
Naslovna fotografija: logotip knjižnice