Nacionalni posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti Vizualno pripovedovanje: Od slikanice do stripa

V petek, 9. septembra 2022, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani potekal celodnevni nacionalni posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti z naslovom Vizualno pripovedovanje, od slikanice do stripa. Organizator posveta je bilo ob podpori Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in finančni podpori Javne agencije za knjigo RS Bralno društvo Slovenije, in sicer v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za kulturo. Z omenjenim posvetom se je uradno pričel tudi letošnji Nacionalni mesec skupnega branja 2022.

Osrednji namen letošnjega posveta je bil nadaljevati razmišljanje o vizualni pismenosti, kot ga je zastavil lanski prvi nacionalni strokovni posvet na to temo z naslovom Vizualna pismenost, ki je 30. novembra 2021 potekal v Cankarjevem domu. In če je lanski posvet vprašanje vizualne pismenosti obravnaval v širšem kontekstu vzgojno-izobraževalnega dela, je letošnji postregel z vprašanjem vizualne pismenosti oz. vizualnega pripovedovanja v kontekstu predvsem pri nas hitro se razvijajoče stripovske umetnosti. Vizualno pismenost definiramo kot sposobnost posredovanja informacij s pomočjo vizualnih podob in hkrati sposobnost njihovega branja in interpretiranja.

Letošnji posvet so z nekaj uvodnimi besedami otvorili mag. Savina Zwitter (predsednica Bralnega društva Slovenije), Marko Kravos (predsednik Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS) in dr. Vinko Logaj (direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo).

Uvodnemu delu je sledil osrednji del posveta, v katerem so predavatelji, med njimi tudi priznani avtorji, vprašanje prepleta likovne in besedne umetnosti osvetlili z vidika teorije in prakse. Dr. Jurij Selan s Pedagoške fakultete v Ljubljani je skozi predavanje Likovni ABC s pomočjo svetopisemskih ilustracij Gustava Doréja udeležencem podal nekaj osnov likovne teorije in kompozicije. Damijan Stepančič z Akademije za likovno umetnost je v prispevku Strip in slikanica – specifičnost žanrov razmišljal o temeljnih razlikah med slikanico in stripom. Deborah Soria, vodja projekta Silent Books, je v posnetem intervjuju, ki ga je z njo opravila dr. Veronika Rot Gabrovec, spregovorila o projektu knjižnice za begunce na otoku Lampedusa, osnovane na slikanicah brez besedila. Pavle Učakar je v predavanju Likovni urednik in sodelovanje z ilustratorji orisal svoje 38-letno delo likovnega urednika na Mladinski knjigi. O izobraževalnem stripu sta spregovorila Ciril Horjak in Zoran Smiljanić ter jih nekaj tudi predstavila, strip v pedagoški praksi pa je ob romanih Persepolis avtorice Marjane Satrapi predstavila mag. Katja Lah Majkič z Gimnazije Bežigrad. V pogovoru s publicistko Pio Prezelj je Nada Jurjevič predstavila Center ilustracij in njegove dejavnosti, Katarina Mirović je prikazala revijo Stripburger in aktivnosti, povezane z njo, Tanja Skale pa je spregovorila o festivalu stripa Tinta. Posvet se je zaključil z delavnico stripa za udeležence, ki jo je vodil stripar Matej Kocjan – Koco. Vsa omenjena predavanja bodo objavljena v posebni tematski številki revije Vzgoja in izobraževanje, ki bo izšla na začetku leta 2023. Celoten program posveta pa je povezovala dr. Veronika Rot Gabrovec.

Udeleženci posveta smo na osnovi omenjenih predavanj in prispevkov izvedeli, na kakšni ravni razvoja se trenutno pri nas nahaja vizualno pripovedovanje oz. strip in kako ga koristno uporabiti pri svojem delu z mladimi v šolah, knjižnicah in drugih podobnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Če je tovrstni žanr še v 90-ih letih veljal za nekaj manjvrednega, skoraj pogrošnega, je to danes nasprotno žanr, ki postaja vse bolj kvaliteten in s tem glede na ostale oblike pripovedovanja tudi vse boj samostojen in neodvisen. Z njegovim razvojem bralci ne ozaveščamo le pomena bralne pismenosti, temveč predvsem vizualne, ki skupaj z medijsko in digitalno postaja ena od primarnih pismenosti 21. stoletja.