Nacionalna knjižnica Slovaške

Slovaška nacionalna knjižnica (Slovenská národná knižnica) ima sedeže v Martinu. Njene zbirke presegajo tisočletno zgodovino ter odražajo izjemno pestrost jezikov, kultur in političnih vplivov Srednje Evrope.

Korenine sistematičnega zbiranja rokopisov, dokumentov in muzejskega gradiva na Slovaškem segajo v leto 1863. Kot samostojna ustanova deluje od 1. julija 2000, danes pa velja za sodobno nacionalno knjižnico.

Zbirke Slovaške nacionalne knjižnice obsegajo več kot 5 milijonov knjig, dnevnikov, fotografij in rokopisov. Med njimi izstopajo številne unikatne dragocenosti:

• Glasbeni odlomek iz 11. stoletja: En najstarejših dokumentov v zbirki se je ohranil na prav poseben način – kasneje je bil nemara ponovno uporabljen kot vezava oziroma platnica za tiskano knjigo.

• Začetki tiska: Knjižnica hrani edinstveno zbirko približno 800 inkunabul, ki dokumentirajo zgodnje obdobje evropskega knjigotiskarstva.

• Eksotični in izumrli jeziki: Poleg slovaščine in uveljavljenih svetovnih jezikov knjižnica ohranja dokumente v izjemno redkih pisavah in jezikih, kot so sogdijščina, palij, xhoščina, baškirščina ter otomanska turščina, kar potrjuje vlogo knjižnice kot varuhinje svetovnega pisnega spomina.

Sedež knjižnice v Martinu, zgrajen med letoma 1964 in 1975, predstavlja tehnološki in arhitekturni dosežek svojega časa. Zgradba je bila postavljena z inovativno metodo montažnih betonskih plošč, njeno zunanjost in notranjost pa krasijo umetniška dela vodilnih slovaških slikarjev ter kiparjev, ustvarjena posebej za ta objekt. Stavba tako deluje kot celovito umetniško delo (Gesamtkunstwerk), kjer se funkcionalna arhitektura naravno prepleta z likovno umetnostjo.

Več o predstavitvi nacionalne knjižnice Slovaške lahko preberete na spletni strani This Week: National Library of Slovakia.

CENL je neodvisna mreža, ki združuje knjižničarje iz nacionalnih knjižnic evropskih držav. Njen glavni cilj je krepitev vloge nacionalnih knjižnic v Evropi, spodbujanje sodelovanja ter varovanje in zagotavljanje dostopnosti evropske kulturne dediščine. Deluje kot ključni glas evropskih nacionalnih knjižnic, ki povezuje preteklost (kulturno dediščino) s prihodnostjo (digitalnimi in odprtimi informacijskimi sistemi).