Na prostem ima virus manjšo moč ali nova realnost domoznanskih razstav v novomeški knjižnici

Tudi v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto smo morali med epidemijo koronavirusa zaradi upoštevanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe svoje dejavnosti precej prilagoditi. Sodelavci na izposoji so se v tem času ukvarjali z vpeljavo čiste in nečiste poti za gradivo in z vzpostavitvijo brezstičnega prevzema gradiva. Pri tem so nekaj časa uporabljali tudi poštne storitve, zlasti pa storitve Bi knjigo na biciklu?, ki jo je pred leti uvedla knjižnica predvsem za starejše in gibalno ovirane uporabnike v sodelovanju s prostovoljci Novomeške kolesarske mreže in je šele med epidemijo dodobra zaživela.

Čeprav imamo manj fizičnega stika z uporabniki, smo se bili primorani prilagoditi novemu načinu izvajanja knjižničnih dejavnosti in storitev tudi v Domoznanskem oddelku. Velik del domoznanskega gradiva oziroma gradiva, ki predstavlja našo kulturno dediščino in je med uporabniki najbolj iskano, smo v preteklih letih digitalizirali, in sicer zlasti domoznansko periodiko, stare razglednice in fotografije, s čimer smo uporabniku lahko pomagali tudi na daljavo. Prav tako smo nemoteno poskrbeli za vnos digitalnih vsebin na portalih Kamra in Obrazi slovenskih pokrajin.

Precej bolj sta bili med zaprtjem knjižnic v Domoznanskem oddelku okrnjeni bibliopedagoška dejavnost, ki je nekaj časa sploh nismo izvajali, pozneje pa v manjšem obsegu, in razstavna dejavnost. Razstave gradiva iz Posebnih zbirk, v katerih hranimo več kot sto tisoč enot raznovrstnega gradiva, h kateremu danes spadajo stare in dragocene knjižne izdaje, rokopisi literarnih zapuščin, slikovna in kartografska zbirka ter zbirke muzikalij, drobnega tiska, starega pohištva in kipov, je uvedel že prvi upravnik novomeške knjižnice Bogo Komelj. Pravzaprav je bila postavitev razstave, šlo je za razstavo Prešernovih prvotiskov in ponatisov, eno prvih dejanj leta 1946 ustanovljene Študijske knjižnice. Gradivo je bilo razstavljeno v izložbah novomeških trgovin, saj knjižnica ob ustanovitvi ni imela lastnih prostorov. Nastanjena je bila v eni od novomeških osnovnih šol, zato so postale izložbe trgovin na novomeškem Glavnem trgu v prvem desetletju obstoja knjižnice njen priljubljeni razstavni prostor.

Po tem zgledu smo začeli leta 2020 postavljati razstave v mestnem jedru Novega mesta. Originalnega gradiva zaradi neustreznih pogojev večinoma nismo razstavljali, pri postavitvi razstav smo našli druge rešitve. Razstavni prostor smo pridobili v dveh izložbah trgovin v mestnem jedru, ki sta zaradi celovite prenove Glavnega trga in tudi zaradi epidemiološke situacije dejavnost začasno zaprli.

V izložbi Čokoladnice Olimje na Rozmanovi ulici je bila od maja do septembra 2020 najprej na ogled razstava »Bogdan Osolnik – ambasador kulture in pravičnosti«. Razstava, ki smo jo pripravili ob 100. obletnici rojstva publicista in diplomata Bogdana Osolnika, je prikazala manj znano plat njegove bogate ustvarjalne in življenjske poti. Predstavila ga je kot pisca knjig, pesnika, dramatika, bibliofila, poliglota, svetovljana, velikega ljubitelja ter podpornika umetnosti in kulture, predvsem pa kot nekdanjega Novomeščana, ki so ga na naše mesto in knjižnico vezali lepi spomini.

V zimskih mesecih smo na tem mestu na ogled postavili razstavo razglednic »Novo mesto med obema vojnama«. Za ta čas značilne črno-bele fotorazglednice so prikazovale različne mestne vedute, posnete z okoliških hribov, Glavni trg in druge trge ter ulice Novega mesta, ki je v tem obdobju preraslo svoje srednjeveške okvire in si pripojilo tudi nekaj okoliških naselij.

V marcu smo pozornost namenili ženski ustvarjalnosti in izložbo odstopili mladi lokalni ustvarjalki, sedemnajstletni glasbenici in pesnici Brini Kren, ki je ob svetovnem dnevu poezije predstavila svojo pesniško zbirko Razgaljanja. Od aprila pa izložbeni prostor vabi k ogledu razstave o knjižnici semen, ki je popestrena z likovnimi deli novomeškega rojaka ilustratorja Marjana Mančka iz knjižnične zbirke. Za jesen pa že načrtujemo novo razstavo, in sicer »Mestno jedro v šestdesetih letih«, na kateri bomo ob primernih povečavah razstavili fotografije novomeškega mestnega jedra, mestnih stavb, vedut, dogajanja in mestnega utripa, ujetega v objektiv v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.

V sklopu jubilejnega leta 2020, ki ga je novomeška občina razglasila za tematsko leto novomeške pomladi v spomin na kulturno umetniško manifestacijo, katere akterji so bili leta 1920 mladi novomeški umetniki, smo v izložbi trgovine L’Occitane na Glavnem trgu pripravili razstavo »Piši kmalu, prav kmalu in veliko«. S pismi, dopisnicami, razglednicami in voščilnicami, ki sta si jih med Novim mestom ter drugimi slovenskimi in evropskimi kraji pošiljala z mestom ob Krki tesno povezana pesnik in pisatelj Miran Jarc ter slikar Božidar Jakac, smo predstavili sedemletno obdobje prijateljevanja in dozorevanja ter vplive in vzgibe ustvarjalnosti dveh pomembnih slovenskih kulturnikov in pobudnikov novomeške pomladi leta 1920.

V predprazničnem obdobju leta 2020 smo v isti izložbi mimoidoče povabili k ogledu razstave »Božič in novo leto na starih voščilnicah«, na katero smo uvrstili voščilnice od konca 19. stoletja do današnjih dni. Razstavljene voščilnice iz knjižnične slikovne zbirke, ki so med drugim pomemben pričevalec narodovega načina življenja, so poskrbele za malce bolj veselo in sproščeno vzdušje ter upanje v lepšo prihodnost. Od marca 2021 je v tem razstavnem prostoru oziroma izložbah na fototapetah razstava »Ilka Vašte, pisateljica zgodovinskih in biografskih romanov«. Posvetili smo jo 130. obletnici pisateljičinega rojstva in na njej izpostavili rodnemu Novemu mestu posvečena pisateljičina knjižna dela. Raznoliko gradivo z razstave (knjižne izdaje, fototeka in knjižne ilustracije) je del literarne zapuščine Ilke Vašte, ki jo je pisateljica prepustila v hrambo novomeški knjižnici.

Prav tako smo v lanskem letu v knjižnici na različne načine zaznamovali 120. obletnico rojstva enega glavnih udeležencev novomeške pomladi – pesnika, dramatika, pisatelja in književnega prevajalca Mirana Jarca (1900–1942), po katerem se imenuje novomeška knjižnica. Ulična razstava »Miran Jarc – skrivnostni iskalec resnice in lepote«, ki smo jo junija lani pripravili v Domoznanskem oddelku, je obiskovalcu ponudila kratek vpogled v umetnikovo življenje in zelo obsežno ustvarjalno zapuščino, hranjeno v novomeški knjižnici. Postavljena na kovinskih stojalih je bila sprva na ogled pred knjižnico, ob parku Rastoče knjige, v oktobru 2020 je gostovala v Črnomlju, pesnikovem rojstnem kraju, do konca leta pa je bila na ogled še na Glavnem trgu.

Glavni trg v Novem mestu je bil nedavno prenovljen in v celoti namenjen pešcem. Kot tak je postal prizorišče številnih kulturnih in drugih dogodkov ter več kot primeren prostor za postavitev razstav, namenjenih mimoidočim meščanom. Tudi letošnje poletje je bila tam knjižnična razstava, ki smo jo pripravili ob 120. obletnici rojstva slovenskega dramatika in pisatelja Slavka Gruma (1901–1949). Novo mesto, v katerem je Grum preživljal svoja mladostna leta, ima med njegovimi življenjskimi postajami posebno mesto. Z gradivom iz njegove zapuščine, hranjene v knjižnici, smo v Domoznanskem oddelku pripravili razstavo »Pišem, ker pisati moram«.

Domoznanske razstave, za katere smo poskrbele knjižničarke Darja Peperko Golob, Mateja Kambič in Anja Rebolj, so v starem mestnem jedru postavljene pod našim sloganom »Ljubo doma, kdor ga pozna«. S selitvijo razstav zunaj knjižničnih prostorov smo tako dobili priložnost predstavitve knjižničnega domoznanskega gradiva in ga ponudili na ogled med omejitvijo delovanja kulturnih ustanov. Vendar se lahko zgodi, da bo to postalo naša stalna praksa, saj s tovrstno promocijo svoje dejavnosti ne nagovarjamo le uporabnikov knjižnice, ampak tudi preostale prebivalce, ki sicer ne uporabljajo knjižničnih storitev.