Moji prvi koraki v raziskovanje: delavnice za informacijsko opismenjevanje učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja v splošni knjižnici
Izvleček
Prispevek predstavlja izobraževalne delavnice Moji prvi koraki v raziskovanje v Mestni knjižnici Ljubljana. Na delavnicah so se otroci drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole urili v pripravi in izdelavi referata ter govornega nastopa. V prispevku so obravnavane vsebina delavnic, njihova izvedba in evalvacija.
Ključne besede: splošne knjižnice, osnovne šole, digitalna pismenost, informacijska pismenost
Uvod
Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (2019) priporočajo, da knjižnica pridobiva partnerje in v sodelovanju z njimi glede na potrebe lokalne skupnosti izvaja ter krepi knjižnično dejavnost. Pri tem sledi skupnim ciljem na različnih področjih delovanja, na primer na področjih izobraževanja, kulture, kulturne dediščine in socialne vključenosti. Splošne knjižnice imajo pomembno vlogo tudi pri informacijskem in računalniškem opismenjevanju ter pridobivanju znanja. Opažali smo, da nekaterim otrokom v lokalnem okolju Knjižnice Prežihov Voranc primanjkuje kompetenc za izdelavo referatov in izvedbo govornih nastopov. Z raziskovalno nalogo o sodelovanju Mestne knjižnice Ljubljana, enota Knjižnica Prežihov Voranc, in Osnovne šole Vrhovci (Maček, 2020) smo ugotovili, da bi si učitelji, starši učencev in učenci želeli in potrebovali aktivnejšo vključitev splošne knjižnice pri razvoju kompetenc učencev za pripravo govornih nastopov in referatov.
V marcu 2023 smo pripravili opis in fazni načrt projekta, pri čemer smo določili koncept in cilje, terminski plan ter izvajalce projekta.
Glavni cilji projekta:
- razvoj bralne pismenosti in bralne kulture otrok drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole,
- razvoj informacijske pismenosti otrok drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole,
- usvajanje metodologije raziskovanja in urjenje v njej,
- aktivno povezovanje Mestne knjižnice Ljubljana z osnovnimi šolami v njenem lokalnem okolju.
Oblikovali smo program in pripravili izroček za udeležence, nato smo določili natančne termine in lokacije. Pripravili smo gradivo za različne oblike promocije, pri kateri je sodeloval tudi urednik spletne strani in spletnih družbenih omrežij. V septembru smo osnovne šole obvestili o delavnicah in začeli zbirati prijave. Sodelavci z oddelka za informatiko so poskrbeli za šest prenosnih računalnikov, nato pa je sledila izvedba delavnic in na koncu še evalvacija.
Delavnice sva izvajala skupaj s sodelavcem Kristijanom Srpčićem, ki je zaposlen v Mestni knjižnici Ljubljana kot knjižničar. Ima veliko znanja s področja računalništva. Poleti 2024 je bil v okviru programa Erasmus+ na izobraževanju Informacijske in komunikacijske tehnologije, spletne aplikacije, družbena omrežja in spletna orodja za sodobno izobraževanje v Reykjaviku na Islandiji. Program se je osredotočal na to, kako šolajoče otroke in mladostnike naučiti uporabljati nove tehnologije in z novimi tehnologijami pridobivati znanje. Sama sem profesorica zgodovine in sociologije, obiskovala sem Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK-B) in opravila bibliotekarski izpit. Zaposlena sem kot bibliotekarka v Mestni knjižnici Ljubljana, v kateri med drugim izvajam bibliopedagoško delo za skupine predšolskih otrok, osnovnošolcev in srednješolcev.
Promocija delavnic
Posebno pozornost smo namenili promociji delavnic, z informacijo o njih smo želeli doseči tudi učence, ki ne obiskujejo splošne knjižnice. Delavnice smo promovirali v knjižnici, na spletni strani in družbenih omrežjih. Za sodelovanje pri promociji smo se obrnili na osnovne šole v lokalnem okolju Knjižnice Prežihov Voranc, to so Osnovna šola Vrhovci, Osnovna šola Vič, Osnovna šola Kolezija in Osnovna šola Trnovo. Na te šole smo poslali uradni dopis s podrobnimi informacijami ter povabilom na delavnice, nato smo učitelje še osebno obiskali in jih prosili, da učencem razdelijo letake o naših delavnicah. Učitelji so delavnice priporočili svojim učencem, kar se je izkazalo za še posebej pomembno pri odločitvi za udeležbo na delavnici.
Organizacija delavnic
Delavnice smo začeli izvajati v letu 2023, jeseni leta 2024 pa je bila izvedena že druga sezona. Potekale so oktobra in novembra vsako sredo od 17.00 do 19.30 v Knjižnici Prežihov Voranc, pri čemer smo v vsaki sezoni izvedli pet delavnic. Prve štiri delavnice v letu 2023 smo izvedli v čitalnici na mladinskem oddelku, a smo ugotovili, da je to premajhen prostor za mize, projektor, platno in udeležence. Zato smo naslednje delavnice izvedli v prireditveno-razstavnem prostoru, ki je precej večji, projektor in platno pa sta že del opreme.

Slika 1: Delavnica v prireditveno-razstavnem prostoru Knjižnice Prežihov Voranc (foto: Kristijan Srpčić)
Vsebina delavnic
Vsaka delavnica je bila zasnovana kot samostojna celota. Vsak udeleženec si je izbral en termin in se udeležil ene delavnice. Izvedli smo pet enakih delavnic na sezono z različnimi udeleženci. Na vsaki delavnici je bilo šest udeležencev, kar je omogočilo individualno pozornost in prilagojen pristop.
Preverili smo program in učne načrte v osnovni šoli (Programi in učni načrti v osnovni šoli, 2023) ter se posvetovali z učiteljicami drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja Osnovne šole Vrhovci, da bi čim ustrezneje pripravili nabor znanj in veščin, ki jih bomo podali udeležencem.
Najprej so se udeleženci naučili, kako se lotiti priprave referata ali govornega nastopa in kakšna naj bo njegova struktura. Osredotočili smo se na gradivo, ki je na voljo v knjižnici. Za udeležence smo pripravili knjižno gradivo šestih različnih tematskih področij, učenci pa so si izbrali eno tematsko področje. Naučili so se, kako pregledati in označiti gradivo, ki ga bodo uporabili za pripravo referata ali govornega nastopa. Opredelili smo osnovno strukturo referata: uvod, jedro, zaključek in seznam uporabljene literature.
Sledilo je učenje osnov uporabe računalniškega programa za urejanje besedil MS Word, pri čemer smo uporabili metodo praktičnih delavnic, ko otroci neposredno eksperimentirajo z računalniškim programom. Z vodenimi aktivnostmi so otroci korak za korakom spoznavali računalniški program. Pripravili smo načrt, ki je vseboval osnovne postopke uporabe, in izdelali predstavitev v računalniškem programu za predstavitve MS PowerPoint. Nazorno so bili predstavljeni vsi postopki, ki smo jih želeli prikazati. Otroci so sledili diapozitivom predstavitve na platnu in našim usmeritvam ter tako sami preizkušali osnovne postopke, učili so se s posnemanjem in takojšnjo prakso. Posvetili smo se shranjevanju dokumentov, osnovam urejanja besedil, vključno z oblikovanjem besedila, uporabo različnih pisav, velikosti in barv, različnimi poravnavami besedila ter vstavljanjem slik.

Slika 2: Diapozitiv s predstavitve za učenje osnov računalniškega programa za urejanje besedil MS Word (vir: Maček, P. in Srpčić, K., 2023)
Uporabili smo metodo reševanja problemov, pri čemer so otroci reševali konkretne probleme z uporabo računalnika. Pridobljeno znanje osnov uporabe računalniškega programa za urejanje besedil MS Word smo uporabili pri učenju navajanja literature. Vsak udeleženec je po pravilih za citiranje in navajanje literature za pisne naloge APA izdelal navedbe literature za izbrano temo, na diapozitivih pa smo imeli primere navedb. Udeležence smo naučili tudi, kje najdejo podatke za navajanje, prav tako pa so izdelali tudi naslovnico za referat.
Udeleženci so se seznanili z osnovami računalniškega programa za izdelavo predstavitev MS PowerPoint. Naučili so se shraniti dokument, ustvariti diapozitive, dodati besedilo in slike. Vodili smo jih skozi postopek ustvarjanja in oblikovanja prezentacij z dodatnim poudarkom na učinkoviti vizualni predstavitvi informacij.
Prikazani so bili tudi primeri veščin javnega nastopanja, uporabe glasu in telesa ter vzpostavljanja stika z občinstvom.
Želeli smo, da bi otroci pridobivali znanja in veščine na zanimiv in praktičen način. Med delavnico smo udeležence pohvalili za dobro izveden postopek in dajali konstruktivne povratne informacije. Pohvala je povečala samozavest otrok pri delu z računalnikom in gradivom ter jih spodbujala k nadaljnjemu učenju.
Udeleženci so prejeli izroček s povzetimi informacijami o pripravi referata ali govornega nastopa ter s postopki v računalniškem programu za urejanje besedil MS Word in računalniškem programu za izdelavo predstavitev MS PowerPoint.
Evalvacija
V novembru 2024 smo končali drugo sezono delavnic. Vse delavnice v obeh sezonah so bile polno zasedene. Delavnic se je na sezono udeležilo trideset učencev, skupaj šestdeset. Po koncu vsake delavnice smo želeli pridobiti informacije o njihovi ustreznosti in učinkovitosti. Udeležence obeh sezon smo prosili, da izpolnijo kratke ankete. Želeli smo izvedeti, kako zahtevna se jim je zdela delavnica. Velika večina je odgovorila, da se jim je zdela delavnica ravno prav zahtevna. Devet udeležencev, ki obiskujejo šesti razred osnovne šole, je odgovorilo, da se jim je zdela delavnica premalo zahtevna. Nihče ni odgovoril, da je bila delavnica prezahtevna.
Zanimal nas je podatek, kako uporabne se jim zdijo informacije, ki so jih izvedeli na delavnici. Enainštirideset udeležencev od šestdesetih (68 %) v obeh sezonah je pridobljene informacije ocenilo kot zelo uporabne (ocena 5), enajst (18 %) udeležencev se je odločilo za oceno 4, dva sta izbrala oceno 3 in dva oceno 2.
Pripravili smo tudi anketni vprašalnik za starše udeležencev. Po elektronski pošti ali po telefonu so bili naprošeni, da ga izpolnijo. Od skupaj 43 anketiranih smo prejeli 28 rešenih anketnih vprašalnikov.
Pri prvem vprašanju nas je zanimalo, kje so izvedeli za delavnico. Odgovori so bili naslednji.

Grafikon 1: Vir informacij o delavnicah (n = 28)
Na vprašanje, na kakšen način je delavnica njihovemu otroku pomagala pri pripravi referatov in govornih nastopov, je bilo možnih več odgovorov. Največ (89 %) anketiranih je odgovorilo, da so njihovi otroci na delavnici pridobili veščine pri pripravi predstavitve v MS PowerPointu, 71 % pri pripravi besedila v MS Wordu, 46 % pri uporabi poučne literature, 43 % pri razumevanju strukture referata in 21 % pri navajanju uporabljene literature.

Grafikon 2: Pridobljene veščine in znanja udeležencev (n = 28)
Na vprašanje, kako bi ocenili stopnjo znanja otroka iz računalniškega programa za urejanje besedil MS Word, je večina staršev (83 %) odgovorila, da so bili njihovi otroci na tem področju začetniki. Preostali starši so menili, da ima njihov otrok na tem področju že nekaj znanja.
Zanimalo nas, ali se je njihovo znanje o uporabi računalniškega programa za urejanje besedil MS Word po delavnici izboljšalo. Kar 85 % staršev je odgovorilo pozitivno, 15 % pa tega ni vedelo.
Da njihov otrok ni znal uporabljati računalniškega programa za izdelavo predstavitev MS PowerPoint, je ocenilo 79 % staršev. Preostali otroci so že malo poznali delo s tem računalniškim programom.
Na vprašanje, ali se je znanje o uporabi računalniškega programa za izdelavo predstavitev MS PowerPoint po delavnici izboljšalo, je 89 % staršev odgovorilo pritrdilno, 7 % staršev tega ni vedelo, en starš je odgovoril, da se znanje njegovemu otroku ni izboljšalo.
Splošno zadovoljstvo staršev z delavnico je bilo zelo veliko, 92 % jih je bilo z delavnico zelo zadovoljnih, eden od staršev pa je bil zadovoljen.
Vsi bi to delavnico priporočili tudi drugim.
Starše smo vprašali, ali imajo še kakšne pripombe, vprašanja in predloge. Navajamo nekatere odgovore:
- Predlagam razširitev delavnic na vse osnovne šole. Zelo uporabno.
- Bilo bi super, če bi organizirali še kakšno tako delavnico – naš otrok je bil navdušen, poleg tega pa je to zelo koristno in uporabno znanje.
- Sin je bil zelo zadovoljen, jaz pa sem hvaležna, da se takšna delavnica sploh izvaja. Super!
- Hči je bila zelo zadovoljna. Opazen napredek. Sedaj je praktično samostojna pri izdelavi referatov. Je že uporabila pridobljeno znanje.
- Zelo dobra organizacija, vse pohvale.
- Hči me je po delavnici še večkrat pozvala, naj spremljam, kdaj bo spet kakšna podobna aktivnost v knjižnici. Doma pa je tudi samostojno pripravila predstavitev na temo konjev. Bilo je super in res uporabno. Hvala.
- Bil je navdušen nad delavnico. Pridobljeno znanje je že uporabil pri pripravi predstavitve za šolo.
Zaključek
Za nami je druga sezona izobraževalnih delavnic Moji prvi koraki v raziskovanje. Namenjene so otrokom drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole. Na delavnicah pridobivajo veščine in se urijo v pripravi referata ter govornega nastopa. Vsako sezono smo izvedli pet delavnic.
Vabilo na delavnice so šole v lokalnem okolju Knjižnice Prežihov Voranc, starši in tudi otroci sprejeli z zanimanjem ter odobravanjem. Ključna za to je bila potreba po tovrstnem znanju, pri čemer prav tako ne obstaja veliko dobrih možnosti za pridobivanje tega znanja. Šole imajo prostorske in kadrovske težave, zato je pridobivanje veščin in znanj za pripravo govornih nastopov in referatov oteženo. Nekateri otroci te veščine pridobijo doma, pomagajo jim starši, starejši bratje ali sestre, a mnogi te možnosti nimajo. Delavnice so bile polno zasedene, k temu sta pripomogla učinkovita promocija in aktivno sodelovanje knjižnice in osnovnih šol.
Po zaključku vsake sezone delavnic smo opravili evalvacijo. Ugotovili smo, da je delavnica primerno zahtevna za učence drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole. Udeleženci so usvojili nekatera osnovna znanja in spretnosti pri uporabi računalniškega programa za urejanje besedil MS Word in računalniškega programa za izdelavo predstavitev MS PowerPoint. Usvojeno znanje bodo uporabljali pri pripravi in predstavitvi govornih nastopov in referatov v šoli. S tem so izboljšali kompetence digitalne pismenosti.
Učencem smo predstavili kakovost in uporabnost poučnega gradiva v knjižnici in jih usmerjali na poti uporabe tega gradiva za referate in govorne nastope v šoli. S tem smo krepili bralno pismenost in bralno kulturo ter razvijali informacijsko pismenost učencev, prav tako pa promovirali knjižnično gradivo in knjižnične storitve.
Vzpostavili smo aktivno povezovanje in sodelovanje Mestne knjižnice Ljubljana z osnovnimi šolami v njenem lokalnem okolju. Ene delavnice se je kot opazovalka udeležila tudi učiteljica ene od osnovnih šol v lokalnem okolju, tako je naše sodelovanje pri delavnicah postalo še boljše in učinkovitejše.
Delavnice smo predstavili na Strokovni sredi v Mestni knjižnici Ljubljana 15. maja 2024, kjer so bili predstavljeni projekti Mestne knjižnice Ljubljana za mlade s področja bralne kulture.
V prihodnosti načrtujemo nadaljevanje izvajanja delavnic vsako sezono v jesenskem času, dokler bodo za to izražene potrebe in želje v lokalnem okolju knjižnice. Tudi rezultati Mednarodne raziskave računalniške in informacijske pismenosti ICILS 2023 kažejo, da bi bilo dobro pri osnovnošolcih v Sloveniji bolj razvijati kompetence na področju računalniške in informacijske pismenosti (Rezultati, 2024).
Viri in literatura
Maček, P. (2020). Splošna knjižnica in partnerstva v okolju: sodelovanje med knjižnico in osnovno šolo ter vrtcem: pisna naloga za bibliotekarski izpit. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JY30TBNG/73b574db-7ef8-4c7d-8dc8-1dbbfa866e18/PDF
Maček, P. in Srpčić, K. (2023). Moji prvi koraki v raziskovanje: PowerPoint predstavitev. Mestna knjižnica Ljubljana.
Programi in učni načrti v osnovni šoli. (2023). Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. https://www.gov.si/teme/programi-in-ucni-nacrti-v-osnovni-soli/
Rezultati Mednarodne raziskave računalniške in informacijske pismenosti ICILS 2023. (2024). Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. https://www.gov.si/novice/2024-11-12-rezultati-mednarodne-raziskave-racunalniske-in-informacijske-pismenosti-icils-2023/
Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028). (2019). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Zakonodaja-ki-ni-na-PISRS/Kulturna-dediscina/2ffbd52377/Strokovna-priporocila-in-standardi-za-splosne-knjiznice.pdf