Moč povezovanja: Poročilo z delovnega obiska litovskih knjižnic
Izvleček
V okviru delovne mobilnosti Erasmus+ so oktobra 2023 tri bibliotekarke iz Mestne knjižnice Ljubljana obiskale gostiteljico jonavsko splošno knjižnico in še nekaj izbranih knjižnic, vključno z litovsko nacionalno knjižnico. Cilj je bil spoznati, kako se litovske knjižnice obračajo k odraslim in starejšim uporabnikom s programi za vseživljenjsko učenje, predvsem na področjih multikulturnega vključevanja, informacijske in digitalne pismenosti, promocije branja ter trajnostne naravnanosti. Litovske splošne knjižnice zagotavljajo brezplačno članstvo, gradivo v različnih jezikih (omogočajo tudi medknjižnično izposojo), sodobno infrastrukturo in prilagoditve za različne skupine uporabnikov, številne prireditve in izobraževalne delavnice ter tečaje za vse skupine uporabnikov, vključno s klubi za starejše. Za zagotavljanje kakovostnih storitev, s katerimi se odzivajo na potrebe svojih uporabnikov, se pogosto povezujejo: na lokalni ravni z različnimi organizacijami (šole, muzeji …), na nacionalni (nacionalni in regijski programi) in mednarodni ravni. Izkazale so se kot pomembne ustanove v lokalnih skupnostih, ki so usmerjene k uporabnikom, promovirajo strpnost, kulturno raznolikost in trajnostno delovanje. Prizadevajo si tudi za razvoj informacijske infrastrukture, vseživljenjsko učenje in družbeno ter ekonomsko blaginjo.
Ključne besede: mobilnost Erasmus+, litovske splošne knjižnice, dobre prakse, skupnost, izobraževanje odraslih, trajnostna naravnanost, informacijska in digitalna pismenost, multikulturnost, promocija branja
Kako se je vse začelo
Bibliotekarke iz Mestne knjižnice Ljubljana, Ksenja Grešak, Andreja Vovk Iskrić in Alja Vute Kosednar, smo v okviru projekta Erasmus+ in na podlagi povabila splošne knjižnice v Jonavi obiskale litovske splošne knjižnice. Litva je bila izbrana zaradi programa, ki je vseboval za nas zanimive vsebine, obenem pa smo se veselile tudi spoznavanja kulture in znamenitosti nam dokaj neznane države. Petdnevni delovni obisk je potekal konec oktobra 2023. Cilj obiska je bil spoznati litovski knjižnični sistem, programe in dejavnosti za odrasle in starejše uporabnike ter usvojena znanja in ideje premišljeno uporabiti v našem delovnem okolju. Med obiskom smo se seznanile tudi z nekaterimi drugimi zanimivimi projekti, ki se osredotočajo na trajnostno delovanje knjižnic ter bralno promocijo tako za mlade kot tudi odrasle uporabnike knjižnic. Obiskale smo Splošno knjižnico Grigorijusa Kanovičiusa v Jonavi ter njeni enoti Knjižnico Rimkai in Knjižnico Šveicarija, Splošno knjižnico Vincasa Kudirke v Kaunasu, Splošno knjižnico Trakai in Mestno knjižnico Lentvaris ter enoto Centralne knjižnice Vilna, Knjižnico Naujoji Vilnius. V Vilni smo obiskale tudi Območno knjižnico Adama Mickiewicza in Nacionalno knjižnico Martynasa Mazvydasa.
Litovske knjižnice
Litva je severnoevropska država ob Baltskem morju in meji na Latvijo, Belorusijo, Poljsko in rusko eksklavo1 Kaliningrad. Večinsko prebivalstvo so Litovci, manjšinske skupnosti pa Rusi, Belorusi in Poljaki. Država ima zelo burno preteklost, ki je močno vplivala na dediščino in kulturno zgodovino ter posledično razvoj knjižnic. V času prve osamosvojitve (1918–1944) so se vzpostavili bistveni elementi knjižničnega sektorja (nacionalna knjižnica, bibliografski inštitut, Združenje litovskih knjižničarjev …), med sovjetsko okupacijo se je razširila mreža knjižnic, oblikovati se je začela retrospektivna nacionalna bibliografija in izvajati se je začelo univerzitetno izobraževanje bibliotekarjev. Po osamosvojitvi leta 1990 so knjižnice postale enakopravne članice mednarodnih knjižničnih mrež (Macevičiūtė, 2014). Litovske knjižnice so danes sodobni, k uporabniku usmerjeni prostori, primerljivi s preostalim knjižničnim sektorjem v Evropi. Litovski knjižnični sistem sestavljajo nacionalna knjižnica, litovska knjižnica za slepe, pet območnih splošnih knjižnic, 1257 splošnih knjižnic, 18 knjižnic muzejev in preostalih kulturnih ustanov, pet knjižnic znanstvenih ustanov, 41 knjižnic visokošolskih zavodov, 31 specialnih knjižnic in 1180 šolskih knjižnic.
Dobrodošli v Jonavi – dobre prakse jonavske splošne knjižnice
Jonava – imenovana tudi prestolnica poletnega festivala (Joninės) – je z okrog 30.000 prebivalci deveto največje mesto v Litvi. Leži v osrednjem delu države ob reki Nevis. Pomembni sta kemična industrija in trajnostna naravnanost. Mesto z okolico ima dobro razvito športno infrastrukturo in lahko gosti večje športne dogodke ter se ponaša s kar 88.000 km kolesarskih poti. Do druge svetovne vojne je tu prevladovalo judovsko prebivalstvo, zdaj na bogato kulturno zgodovino opozarja stara ulica Kaunas z nekaj ohranjenimi stavbami. Tradicionalno kulturno raznoliko mesto je takšno še vedno, v zadnjih letih predvsem zaradi neprostovoljnih migrantov iz Sirije, Čečenije in Ukrajine, ki so se pridružili večinsko litovskemu prebivalstvu z majhnim deležem Rusov, Poljakov, Ukrajincev ter Belorusov (Jonavos rajono savivaldybė, 2023).
Kot dragocen kulturni center mesta deluje Splošna knjižnica Grigorijusa Kanovičiusa. Poleti 2023 so jo poimenovali po priznanem judovskem pisatelju, ki je imel tesne vezi z mestom. Njegov roman Miestelio romansas (v angleškem prevodu Shtetl Love Song, slovenskih prevodov njegovih del žal ni) se lahko bere kot spomenik pisateljevi družini in mestu Jonavi, v katerem je preživel otroštvo. V svojih delih je poudarjal strpnost in ljubezen do vseh ljudi ter pomen življenja v skupnosti, kar so vrednote, po katerih deluje tudi jonavska knjižnica.
Knjižnica tako ni le prostor za izposojo knjig, temveč je tudi živahno središče skupnosti, ki spodbuja strpnost, pomen skupnosti in kulturno raznolikost. Skupaj z občino enkrat na leto podeljuje literarno nagrado Grigorijusa Kanovičiusa, kar spremljajo raznovrstni kulturni dogodki.
Splošna knjižnica Grigorijusa Kanovičiusa spada v kaunaško regijo. Ima 17 enot, od tega dve v mestu, preostale pa v okoliških krajih in vaseh. Da lažje in učinkoviteje skrbi za potrebe lokalne skupnosti, knjižnica tesno sodeluje z različnimi lokalnimi ustanovami in organizacijami, vključno s šolami, vrtci, muzeji, vojaškimi organizacijami in centrom za socialno delo ter nacionalno invalidsko organizacijo, uspešna pa je tudi pri mednarodnem povezovanju. S svojimi storitvami in dogodki nagovarja vse generacije – tako otroke, šolarje, najstnike, mlade odrasle kot družine in starejše. Pri tem svoje aktivnosti pogosto načrtuje skupaj s ciljnimi skupinami.
Posebno pozornost namenja tudi integraciji beguncev, ki jim ponuja brezplačne tečaje litovščine, gradivo v različnih jezikih ter prostor za druženje, skupaj s centrom za socialno delo pa jim lahko pomaga celo pri iskanju stanovanja ali službe.
Jonavska knjižnica poleg gradiva v litovskem jeziku ponuja tudi tujejezično gradivo, letno se izposodi 113.139 enot gradiva. Uporabniki se lahko udeležujejo tečajev računalništva in informacijske pismenosti, ustvarjalnih delavnic, izobraževanj in delavnic za uspešno premagovanje stresa, izobraževanj o trajnostni naravnanosti itd. V letu 2022 je v svojih enotah izvedla 1298 različnih dogodkov in aktivnosti, od tega kar 194 delavnic digitalnega opismenjevanja za starejše (Adukaitė, 2023).
Odrasli in starejši se družijo v klubih (polėkis), to so bralni klubi in tudi klubi za reševanje križank, za pitje čaja, za modo in oblikovanje tekstilij itd. Člani klubov prirejajo razstave, modne revije in izmenjave oblačil, gostijo avtorje in druge ustvarjalce, hodijo na izlete, prirejajo zabave, se družijo s klubi iz drugih mest, skratka v knjižnici kakovostno preživljajo svoj čas in se vseživljensko izobražujejo, ob tem pa se tudi družijo in zabavajo.
Mladim je namenjen mladinski center, za katerega knjižnica skrbi po koncu uspešnega evropskega projekta. V mladinskem centru potekajo različne brezplačne aktivnosti za tamkajšnjo mladino, vključno s poletnimi tabori. Pri organizaciji dejavnosti za otroke iz socialno šibkega okolja knjižnica sodeluje tudi s tamkajšnjim centrom za socialno delo. Aktivnosti skupaj s knjižničarji organizirajo in izvajajo mladi prostovoljci.
Slika 1: Mladinski center v Jonavi (foto: K. Grešak in A. Vovk Iskrić)
Knjižnica izvaja različne nacionalne projekte (Knygu startas) in iniciative (Biblioteka visiems) ter se uspešno pridružuje mednarodnim projektom. Leta 2023 je kot knjižnica gostiteljica prvič sodelovala pri mobilnosti Erasmus+.
V lokalno skupnost se knjižnica vključuje tudi s prireditvami, povezanimi s tradicijo mesta. Najbolj obiskana je Knjižna terasa, katere dogodki in prireditve potekajo tudi v času poletnega festivala (Joninės), 24. junija, ko se v Jonavo zgrne na tisoče obiskovalcev. Leta 2023 je bila Knjižna terasa posvečena pravljicam. Dogodki – okrog 30 jih je in vsi so brezplačni – potekajo zunaj knjižnice, v primeru slabega vremena se prestavijo v prostore knjižnice ali kulturnega centra. Leta 2023 jih je obiskalo več kot 1300 obiskovalcev. Jeseni knjižnica organizira Bučno teraso, kjer lahko obiskovalci in razne organizacije sodelujejo z izrezovanjem buč, decembra pa v mestu okrasi svoje božično drevo (Adukaitė, 2023).
V zadnjih letih je knjižnica začela skrbeti za pomemben del lokalne dediščine, in sicer za grob lokalnega tihotapca knjig Justinasa Vareikisa. Sodelovala je tudi pri snemanju filma o Vareikisu, ki so ga prvič predvajali novembra leta 2023. Litovski tihotapci knjig so pomemben del litovske zgodovine, predvsem v sovjetski eri so tihotapili knjige v litovskem jeziku in s tem pomagali ohraniti jezik ter kulturo. Enkrat na leto, 16. marca, se v Litvi praznuje dan tihotapcev knjig (Jonavos rajono savivaldybės Grigorijaus Kanovičiaus viešoji biblioteka, 2022).
Vse svoje dejavnosti knjižnica uspešno promovira na več načinov: v skupni aplikaciji mesta Jonave, na družbenih omrežjih, na dobro oblikovani in aktualni spletni strani, dejavnosti pa oglašuje tudi na avtobusni postaji pred knjižnico. Na najbolj obiskanih mestih po Jonavi je knjižnica postavila tudi oznake s QR-kodami, prek katerih lahko prebivalci prebirajo zgodbe lokalnih avtorjev, vsebine pa knjižnica občasno prilagaja tudi raznim dogodkom (konec oktobra ob praznovanju noči čarovnic so prebivalci lahko prek odčitanih QR-kod na primer poslušali dele srhljivih zgodb). Dvakrat na leto pa izda tudi tiskano publikacijo o zgodovini mesta in svoji dejavnosti.
Slika 2: Promocija dejavnosti knjižnice Grigorija Kaunovičiusa (foto: K. Grešak in A. Vovk Iskrić)
Trajnostna naravnanost litovskih knjižnic
Med obiskom litovskih knjižnic smo se seznanile tudi z njihovim trajnostnim delovanjem oziroma dejavnostmi za spodbujanje trajnostnega delovanja v lokalnem okolju.
Območna knjižnica Adama Mickiewicza je ena izmed petih območnih knjižnic v Litvi. Območne knjižnice s pripravo izobraževanj za knjižničarje dopolnjujejo izobraževalno vlogo nacionalne knjižnice. Zbirajo domoznansko gradivo regije in prispevajo digitalizirano gradivo v nacionalno zbirko kulturne dediščine ePaveldas.lt., ki nas je spomnila na slovensko Kamro. Prav tako območne knjižnice zagotavljajo strokovno pomoč in svetovanje splošnim knjižnicam ter jim pomagajo pri pripravi in prijavi projektov za raznovrstne dejavnosti. Knjižnica Adama Mickiewicza je leta 2022 kot prva knjižnica v Litvi pripravila trajnostno deklaracijo – dolgoročno strategijo za trajnostno delovanje knjižnice. V njej so pripravili priporočila tako za trajnostno delovanje zaposlenih v knjižnici kot tudi za trajnostno sodelovanje z zunanjimi partnerji, dobavitelji in uporabniki knjižnice.
Kot trajnostne aktivnosti knjižnica za uporabnike pripravlja sezonske izmenjevalnice rabljenih predmetov, delavnice za popravljanje manjših aparatov, knjižnico semen in izmenjevalnico rastlin, poleg tega pa tedensko organizira tudi trajnostne popoldneve, v okviru katerih pripravlja ustvarjalne delavnice reciklaže, predavanja na temo recikliranja in trajnostnega delovanja in podobno.
Nacionalna knjižnica in njeni projekti
Obiskale smo tudi nacionalno knjižnico, ki kot eno svojih temeljnih nalog vidi razvijanje potrebnih kompetenc knjižničarjev. Prav tako razvija ter izvaja projekte in zagotavlja podporo za njihovo izvajanje na nacionalni ravni. Odgovorna je za dva nacionalna portala. Virtualna knjižnica iBiblioteka deluje kot spletni katalog, vključuje pa tudi že zbirko e-vsebin – kot če bi povezali Cobiss, vključno s Cobiss Elo, in Digitalno knjižnico Slovenije. Drugi portal je že omenjena elektronska baza digitalizirane kulturne dediščine ePaveldas. Nacionalna knjižnica je umeščena v zahodni del Gedimenasove avenije. Poleg temeljnih nalog nacionalne knjižnice opravlja tudi delo parlamentarne knjižnice. Po rekonstrukciji leta 2016 je knjižnica postala pomembno mesto za kulturne in celo politične dogodke. V svojem okolju se povezuje z mnogimi pomembnimi akterji, med drugim z univerzo in veleposlaništvi, Litovsko tiskovno konferenco ipd. V enem letu se v knjižnici odvije približno 1000 dogodkov za različne ciljne skupine.
Knjižnica ponuja uporabnikom inovativne storitve – uporabniki lahko najamejo prostore, namenjene kakovostnemu preživljanju prostega časa: glasbeni studio, studio za snemanje pododdaj in drugih zvočnih posnetkov, kino, TV-studio in medijske kreativnice (ki omogočajo uporabniku ustvarjanje v različnih medijih, npr. zvok, fotografija, virtualna resničnost, 3D-modeli …). Knjižnica je med prvimi v Vilni ponudila samostojnim podjetnikom HUB oziroma coworking prostor, uporabniki so lahko v čitalnici in drugih prostorih, namenjenih študiju, denimo raziskovalnem centru. V stavbi je tudi Judovska splošna knjižnica.
Slika 3: Oprema prostorov za medijsko ustvarjanje in delavnice v nacionalni knjižnici (foto: K. Grešak)
V pritličnem delu knjižnice so prostor za otroke in družine, ki najmlajšim omogoča prost dostop do gradiva, igralnica, soba za dejavnosti, namenjena varstvu otrok v družbi knjižničarja, in kreativnica, v njej lahko otroci ustvarjajo v različnih tehnikah in materialih.
Slika 4: Otroški oddelek nacionalne knjižnice, soba za dejavnosti (foto: K. Grešak)
Slika 5: Akcija zbiranja odpadnih pločevink in ostankov voska ter sveč za ukrajinske vojake (foto: A. Vute Kosednar)Zanimiva projekta za spodbujanje bralne pismenosti, ki ju pripravlja nacionalna knjižnica, sta Knygu startas oziroma Začeti s knjigo in Kultūros pasas oziroma Kulturni potni list.
Knjižnica se odziva tudi na aktualne družbene razmere. Ob izbruhu vojne v Ukrajini se je s prihodom beguncev nacionalna knjižnica prilagodila novim potrebam v družbi – Begunci se lahko v knjižnico včlanijo brezplačno, knjižnice jim omogočajo brezplačno fotokopiranje in skeniranje, s centrom za izobraževanje izvajajo brezplačne ure litovščine, ukrajinski otroci lahko brezplačno obiskujejo ustvarjalne delavnice, organizirajo dnevni tabor litovskega branja v okviru otroškega in mladinskega centra, dokupujejo gradivo v ukrajinskem jeziku za vse ciljne skupine, organizirajo zbiranje donacij ipd.
Kulturni potni list je nacionalni projekt Ministrstva za kulturo in Ministrstva za zdravje. Namen projekta je otroke in mlade spodbuditi k rednemu obiskovanju kulturnih institucij in s tem krepiti njihove kulturne in umetnostne kompetence ter ustvariti zavedanje o smiselnosti kulturnih dejavnosti. Obisk kulturnih ustanov je za otroke brezplačen. Šolarji del obveznih izbirnih vsebin preživijo v kulturnih ustanovah (knjižnice, muzeji, galerije …) na različnih programih (delavnica, ogled, pogovor …), navadno se programov udeležijo z učitelji, starejši od 16 let pa tudi samostojno. Projekt spodbuja kulturno identiteto in povezanost družbe, krepita se ustvarjalnost in kritično mišljenje, cilj projekta pa je izobraziti ljudi, ki bodo cenili kakovostne kulturno-umetniške storitve.
Začeti s knjigo je nacionalni projekt, namenjen spodbujanju branja od rojstva naprej. Financira ga Ministrstvo za zdravje, izvajajo pa ga vse splošne knjižnice po državi. Vsak novorojeni otrok v porodnišnici ali ob prvem obisku knjižnice prejme vrečko s knjigo, kazalko, priporočilnim seznamom otroške literature in letakom o pomenu zgodnjega branja za optimalen razvoj otroka.
Slika 6: Začeti s knjigo, projekt litovske nacionalne knjižnice (foto: A. Vute Kosednar)
Promocija branja
Seznanile smo se tudi z nekaterimi drugimi projekti za promocijo branja.
Knjižnica Adama Mickiewicza od leta 2015 pripravlja letni bralni festival, namenjen promociji branja in knjižnice ter povezovanju prebivalcev lokalne skupnosti. V okviru večdnevnega festivala knjižnica pripravlja literarna predavanja, srečanja z avtorji, festival pa popestrijo tudi z glasbenimi in filmskimi dogodki ter raznimi delavnicami.
Projekt Poletje s knjigo je nacionalni projekt za spodbujanje in promocijo branja, namenjen vsem starostnim skupinam. Projekt, ki poteka vsako poletje od 1. junija do 31. avgusta, organizirajo Zveza okrožnih splošnih knjižnic, Zveza splošnih knjižnic in Ministrstvo za kulturo v Litvi. Pri projektu lahko sodelujejo posamezniki vseh starosti, in sicer tako da v poletnem času preberejo pet knjig po lastni izbiri, vendar na določeno temo; prijavijo se lahko v najbližji knjižnici. Poletje s knjigo vsako leto privablja več sodelujočih. V letu 2024 ga bodo nadgradili z novim projektom Leto s knjigo.
Zaposleni v Splošni knjižnici Vincasa Kudirke v Kaunasu so nam predstavili mednarodni projekt Knjižnica čustev pod vodstvom francoske organizacije Love for Livres, v katerem sodeluje poleg splošnih knjižnic v Kaunasu, Anderlechtu in Lodzu tudi Mestna knjižnica Kranj. Namenjen je spodbujanju branja na nekoliko drugačen način. Knjige v knjižnici čustev so na policah namreč razvrščene glede na čustva, ki naj bi jih vsebina vzbudila pri bralcih. Če se uporabniki z razvrstitvijo ne strinjajo, lahko sami predlagajo novo postavitev.
Slika 7: Knjižnica čustev v Splošni knjižnici Vincasa Kudirke v Kaunasu (foto: K. Grešak)
Draugoteka je virtualna igra, ki je rezultat projekta Inovativne rešitve za promocijo branja ter spodbujanje socialnih odnosov otrok in mladih v litovskih knjižnicah. To je projekt, ki so ga pripravile območne knjižnice v Panevėžysu, Klaipėdi in Kaunasu. Igra je namenjena otrokom in najstnikom, dopolnjuje pa jo zbirka izbranih mladinskih leposlovnih knjig. Spodbuja branje knjig in spoznavanje knjižnih junakov, saj morajo otroci za napredovanje v igri poznati vsebino knjig. Skozi vsebino knjig se mladi učijo reševati probleme, igra pa jim omogoča tudi medsebojni pogovor o družbenih in osebnih težavah.
Slika 8: Draugoteka, promocija spodbujanja mladinskega branja v Knjižnici Rimkai (foto: A. Vute Kosednar)
Eden zanimivejših predstavljenih projektov je bil tudi projekt Otok odprtosti. To je spletni portal, na katerem otroci, mladi in njihovi starši z biblioterapijo in pod vodstvom psihologa s pogovorom rešujejo težave v vsakdanjem življenju. Portal je pripravila splošna knjižnica v Vilni oziroma njena enota Naujoji Vilnius (Andrijauskas, 2020).
Slika 9: Spletni portal Otok odprtosti, projekt Knjižnice Naujoji Vilnius za otroško, mladinsko in družinsko biblioterapijo (foto: A. Vute Kosednar)
Odprtost za vse
Biblioteka Visiems oziroma Knjižnica za vse je iniciativa, v okviru katere si knjižnice prizadevajo za boljšo dostopnost za osebe z invalidnostmi in drugimi oviranostmi. Iniciativa, ki se je začela izvajati leta 2021, poteka v sodelovanju petih območnih knjižnic, litovske knjižnice za slepe in slabovidne ter Ministrstva za kulturo. Poleg infrastrukturnih rešitev za zagotavljanje lažjega dostopa osebam z oviranostmi prilagajajo knjižnice prostore tudi osebam z motnjami avtističnega spektra. Knjižnica Naujoji Vilnius je v okviru projekta in z donacijami v svojih prostorih uredila senzorno sobo, seveda pa prilagoditve niso tako obsežne v vseh knjižnicah. V Splošni knjižnici Trakai so na primer za uporabnike pripravili komplet Senzorični gasilnik, ki vsebuje različne senzorične predmete za lajšanje paničnih napadov otrok ali mladostnikov, ki se težje spopadajo z neznanimi prostori. V okviru iniciative je nastal tudi spletni portal, na katerem lahko posamezniki najdejo podatke o knjižnici, ki jim lahko olajšajo obisk, kot so senzorični zemljevidi knjižnic ter opisi zaposlenih, s katerimi se ljudje med obiskom lahko srečajo. Knjižnice skrbijo tudi za izboljševanje kompetenc zaposlenih ter ustvarjajo nove storitve za obiskovalce z motnjami avtističnega spektra ter drugimi govornimi in komunikacijskimi motnjami. Z različnimi dejavnostmi pa spodbujajo strpnost do oseb z oviranostmi v družbi (Traku viešoji biblioteka, 2020).
Slika 10: Pripomočki za osebe s posebnimi potrebami v Litvanskih splošnih knjižnicah (foto A. Vute Kosednar in K. Grešak)
Digitalno in informacijsko opismenjevanje
Cilj litovskih splošnih knjižnic je razviti učinkovito informacijsko infrastrukturo, zagotavljanje vseživljenjskega učenja članov družbe ter razvoj družbene in ekonomske blaginje. Poslanstvo knjižnic je zagotoviti dostop do informacij, znanja in kulture, ki ustreza potrebam družbe, ter ustvariti možnosti za uporabo informacij kot strateškega vira za družbeni, kulturni in gospodarski razvoj države.
Slika 11: Računalniška postaja v knjižnici Naujoji Vilnius (foto: K. Grešak)
Slika 12: Računalniška postaja v Splošni knjižnici Vincasa Kudirke (foto: A. Vovk Iskrić)
Splošne knjižnice so z omogočanjem dostopa do računalniške infrastrukture ključne tudi za uspešno digitalno opismenjevanje prebivalcev Litve. Medtem ko je projekt Knjižnice za napredek (2008–2013) pomemben predvsem zaradi posodobitve IKT-opreme v knjižnicah in izboljševanja kompetenc knjižničarjev z namenom zagotavljanja dostopa do interneta vsem prebivalcem, so projekti, kot so Povezana Litva, Dnevi starejših na spletu in Spodbujanje prebivalcev k pametni rabi interneta v posodobljeni infrastrukturi javnega dostopa do interneta, ki jih organizira nacionalna knjižnica, poleg uvajanja sodobnih IT-tehnologij (VR-očala, 3D-tiskalniki, pripomočki za delavnice robotike …) v knjižnicah namenjeni predvsem digitalnemu opismenjevanju uporabnikov knjižnic. Največ poudarka knjižnice namenjajo izobraževanju starejših in otrok, od vzpostavitve iniciative Knjižnica za vse pa knjižnice večjo pozornost namenjajo tudi programom in dejavnostim za digitalno vključenost oseb z invalidnostmi in brezposelnih (Kulikauskienė idr., 2023).
Poleg digitalnega opismenjevanja knjižnice v Litvi posebno pozornost namenjajo tudi medijski in informacijski pismenosti uporabnikov. Od leta 2022 knjižnice na pobudo Ministrstva za kulturo in nacionalne knjižnice izvajajo delavnice na področju informacijske in medijske pismenosti. Na njih se udeleženci naučijo kritično presojati vsebino medijev in družabnih omrežij, kako izbirati in uporabljati zanesljive vire informacij in kako varno brskati po internetu ter pridobijo druge koristne veščine. Nacionalna knjižnica je skupaj z zvezo območnih knjižnic in zvezo splošnih knjižnic pripravila tudi portal MIRKT (portal za medijsko in informacijsko opismenjevanje). Na njem najdejo uporabniki knjižnic povezave do spletnih tečajev na temo medijske pismenosti, informativne videoposnetke in informacije o dogodkih, ki se odvijajo v posameznih knjižnicah. Portal vsebuje tudi gradiva in priročnike, ki lahko pomagajo knjižničarjem pri pripravi tečajev in drugih dogodkov v knjižnici, povezanih z medijskim in informacijskim opismenjevanjem.
Poleg programov, ki v splošnih knjižnicah potekajo čez leto, pa knjižnice v tednu medijske in informacijske pismenosti, ki je leta 2023 potekal od 24. do 31. oktobra, pripravijo še dodatne dejavnosti, s katerimi opozarjajo na pomen medijske pismenosti. Rezultat prizadevanj za promocijo medijske in informacijske pismenosti je na primer tudi namizna igra Populistas, ki igralce spodbuja h kritičnemu mišljenju in preverjanju slišanih informacij. Igro je pripravila Območna knjižnica Šiauliaia Povilasa Višinskisa.
Slika 13: Namizna igra Populistas (foto: A. Vovk Iskrić)
Vpetost litovskih knjižnic v lokalno skupnost
Tesna povezanost knjižnic z lokalno skupnostjo se kaže pri vseh knjižnicah, ki smo jih obiskale. Knjižnice se trudijo prepoznavati potrebe lokalnega prebivalstva in jih upoštevajo pri načrtovanju dejavnosti ter projektov. Knjižnice s svojimi aktivnostmi sodelujejo tudi pri promociji kulturne in zgodovinske dediščine. Mestna knjižnica Lentvaris je na primer pripravila mobilno aplikacijo, s katero ljudje skozi igro spoznavajo kulturne in zgodovinske znamenitosti mesta. Centralna knjižnica Vilna pa je zasnovala mobilno aplikacijo VilniusGo, s katero ljudje prav tako lahko spoznavajo mestne znamenitosti, posamezniki pa imajo možnost tudi sami prispevati vsebine.
Slika 14: Zemljevid interaktivne igre, ki jo je pripravila Mestna knjižnica Lentvaris in prikaz delovanja igre na mobilnih napravah (foto: A. Vute Kosednar)
Litva nas je s svojimi knjižničnimi storitvami za uporabnike prijetno presenetila. Navdušila so nas vpetost knjižnic v lokalno okolje in njihovo povezovanje z lokalno skupnostjo ter drugimi pomembnimi akterji, inovativni projekti, povezani z informacijskim opismenjevanjem in spodbujanjem bralne pismenosti, skrb za ranljive skupine in druge marginalne skupnosti ter tudi sama oprema knjižnic in prijetno ter sproščeno okolje. Želimo si, da bi vsaj delček idej in dobrih praks lahko uspešno prenesle v svoje delovno okolje.
Viri in literatura:
Andrijauskas, D. (2020). The virtual bibliotherapy platform, which has no analogues in the world, will be open to all families. Made in Vilnius. https://madeinvilnius.lt/en/entertainment/the-virtual-bibliotherapy-platform%2C-which-has-no-analogue-in-the-world%2C-will-be-open-to-all-families/Biblioteka visiems. (b.d) https://www.bibliotekavisiems.lt/
Biblioteka visiems. (b.d. a). Socialinės istorijos ir sensoriniai žemėlapiai. https://www.bibliotekavisiems.lt/socialines-istorijos-ir-sensoriniai-zemelapiai/
Jaskūnienė, K. (23. 10. 2023). Jonavos rajono Savivaldybes Grigorijaus Kanovičiaus viešoji biblioteka [Interno gradivo, PTT predstavitev]. Predstavitev knjižnice na obisku Erasmus+ mobilnosti, Jonava.
Jonavos rajono savivaldybė. (16. 10. 2023). About Jonava. https://www.jonava.lt/en/about-jonava/about-jonava/2166
Jonavos rajono savivaldybės Grigorijaus Kanovičiaus viešoji biblioteka. (21. 11. 2022). Justin Vareikis – 150. https://jonbiblioteka.lt/krastotyra/knygnesys-justinas-vareikis
Kulikauskienė, K., in Šaparnienė, D. (2023). The Challenges and Possibilities for Digital Inclusion Increase in Lithuanian Public Libraries.
Management of Organizations: Systematic Research. 89 (1) 49–66. DOI https://doi.org/10.2478/mosr-2023-0004
Macevičiūtė, E. (2014). The Library Sector in Lithuania at the Beginning of the Twenty-first Century. Library Trends, 63(2), 254–260.
Lietuvos nacionalinė Martyno Mažvydo biblioteka. (b. d.). Knygu startas. https://skaitymometai.lnb.lt/index.php?2222564413
Medijų ir informacinis raštingumas. (29. 12. 2023). MIRKT programa 2023-aisiais: nuo socialinių tinklų iki transliacijų televizijoje. https://mirkt.bibliotekavisiems.lt/
Traku viešoji biblioteka. (11. 12. 2020). Biblioteka visiems. https://www.trakubiblioteka.lt/lt/biblioteka-visiems/4554
- Ozemlje, ki pripada določeni državi, s katero po kopnem ni povezano, ker ga obkrožajo druge države ali morje. [↩]