Mnenje uporabnikov o knjižničnem prostoru Knjižnice Otona Župančiča
Izvleček
Z raziskavo želimo bolje razumeti, kako študentje in starejši uporabniki Knjižnice Otona Župančiča (KOŽ) zaznavajo knjižnični prostor ter kaj jim ta pomeni. Z metodo fokusne skupine smo zajeli mnenja študentov in starejših uporabnikov KOŽ-a. Izvedeni sta bili dve ločeni fokusni skupini, ena s študenti in druga s starejšimi uporabniki. Vsako skupino je sestavljalo po pet udeležencev. Udeležence fokusnih skupin smo k sodelovanju povabili na lokaciji sami. Ugotovili smo, da so med zaznavo in pomenom prostora bistvene razlike med študenti in starejšimi. Študentje prostor zaznavajo kot neko zatočišče, v katerem se lahko učijo in pridobivajo nova znanja, starejši pa prostor zaznavajo primarno kot prostor druženja. Rezultati raziskave predstavljajo pomembne vidike oziroma mnenja dveh starostnih skupin uporabnikov o knjižničnem prostoru KOŽ-a, kar je aktualno in uporabno za knjižnico ter hkrati pomeni tudi vzorčni model prostora preostalim knjižnicam v Sloveniji.
Ključne besede: knjižnični prostor, Knjižnica Otona Župančiča, starejši uporabniki, študentje, fokusna skupina
1. Uvod
Splošne knjižnice so pomembne za nadgradnjo znanja splošne javnosti. So prostor, v katerem je mogoče preživeti prosti čas, študirati, si najti literaturo, sposojati knjige ter se na splošno družiti. Prostor pa različni uporabniki dojemajo različno. Nekaterim je pomembneje, da se v knjižnicah družijo, drugim pa, da v njih najdejo želeno literaturo in informacije. Knjižničarji pogosto najdemo veliko uporabnih namenov knjižnice, medtem ko uporabniki ta prostor doživljajo drugače.p
Knjižnica Otona Župančiča (KOŽ) je ena največjih enot Mestne knjižnice Ljubljana. Nahaja se v bližini središča Ljubljane v stavbi, v kateri je bila nekoč veleblagovnica. Knjižnica je razdeljena na tri nadstropja in klet. V kleti je mediateka, ki je namenjena izposoji neknjižnega gradiva in je hkrati tudi prizorišče za razne kulturne dogodke. V pritličju so izposoja, časopisna čitalnica in predvsem leposlovje. V prvem nadstropju so prostori za študij ter predvsem strokovna literatura. V drugem nadstropju je otroški oddelek in v tretjem je prostor, namenjen večjim prireditvam in dogodkom.
Knjižnico vsak dan obiskujejo posamezniki različnih starosti in izobrazbe. Trdili bi lahko, da so najpogostejši obiskovalci knjižnice študentje in starejši, ki imajo vsak svoje informacijske potrebe in tudi potrebe glede prostora.
2. Pregled literature
Rodgers (2018) nam predstavlja novozgrajeno osrednjo knjižnico v Calgaryju v Kanadi. Knjižnica je osnovana na moderen način in veliko pozornosti namenja družabnim prostorom ter moderni ureditvi. Poudarek na družabnih prostorih je za knjižnice 21. stoletja ključen, saj se knjižnica ne le premika v toku razvoja družbe, ampak hkrati ustvarja nove vrste uporabnikov v knjižnicah.
Farhadpoor in Kalhori (2018) sta se ukvarjala s problematiko mladih, ki ne uporabljajo knjižničnih storitev. Izpostavila sta, da v povezavi s knjižnico na mladostnike vplivajo socialno-ekonomske, individualne, varnostne in kulturne prepreke, ki ovirajo njihovo uporabo knjižničnih storitev. Avtorja zato predlagata, da se mora v knjižnicah izvajati specializirano izobraževanje o tej tematiki. Prav tako trdita, da bi morale knjižnice informacije posredovati z digitalnimi orodji, kar bi lahko njihove storitve bistveno približalo mlajšim uporabnikom. Avtorja navajata tudi, da morajo knjižnice svojo zbirko prilagoditi svoji okolici. Splošne knjižnice bi se morale povezovati tudi z drugimi knjižnicami, kot so na primer šolske. Navedeno je tudi, da mora knjižnica paziti tudi na to, da bo imela ustrezno lokacijo. Za konec pa morajo imeti splošne knjižnice raznovrstno gradivo, ki bo namenjeno različnim tipom uporabnikov.
Circle (2018) nam predstavi model uporabniške izkušnje in rezultate raziskave, ki so jo izvedli v Columbus Metropolitan Library. Anketirance so najprej prosili, naj z eno besedo povedo, kaj jim pomeni knjižnica, nato pa so jih prosili, naj z eno besedo opišejo knjižnico prihodnosti. Iz pridobljenih odgovorov so nato izdelali dva besedilna oblaka (word cloud). Pri prvem, ki se je nanašal na vprašanje o trenutnih knjižnicah, so bile najbolj poudarjene oziroma najpogosteje uporabljene besede: knjiga (book), raziskovanje (research) in branje (reading) ter informacija (information). Pri drugem, ki se je nanašal na vprašanje o knjižnici prihodnosti, so bile najbolj poudarjene besede: družba (community), tehnologija (technology), dostop (access) in branje (reading) ter raziskovanje (research).
EunYoung, Tae in LaTesha (2013) poudarjajo ravno vidik prostora, ki vpliva na to, kako študentje zaznavajo knjižnico. Avtorji navajajo, da študenti podiplomskih študijev v Ameriki cenijo knjižnične prostore in jih uporabljajo primarno zaradi: druženja in iskanja miru. Avtorji nadaljujejo, da študenti poudarjajo predvsem vidik miru v knjižnici za opravljanje študijskih obveznosti.
3. Raziskovalni problem
Starejši in mlajši uporabniki imajo glede knjižničnega prostora različne potrebe in pričakovanja. Predvidevamo, da starejši uporabniki knjižnični prostor bistveno bolj dojemajo kot prostor za sprostitev in druženje, medtem ko mlajši uporabniki, v našem primeru študenti, predvsem vidijo ta prostor kot prostor za učenje in pridobivanje znanja.
S tem prispevkom torej nameravamo bolje razumeti, kako starejši in mlajši uporabniki (študentje) zaznavajo knjižnični prostor, kaj jim pomeni ter kako ga uporabljajo. Tako želimo prikazati odnose dveh starostnih skupin do prostora KOŽ-a. Prav tako nas je zanimalo, ali se med starostnima skupinama pojavljajo kakšne razlike v zvezi z zaznavanjem pomena knjižničnega prostora.
Starejšim lahko knjižnični prostor pomeni prostor za druženje, medtem ko lahko študentje ta prostor zaznavajo kot prostor, v katerem se v miru učijo ter iščejo gradivo. Nekaterim je torej lahko pomembneje, da so v knjižničnem prostoru bolj poudarjene družabne površine, drugim pa morda, da ima knjižnica primerno organizirano gradivo in da je to kakovostno.
4. Metodologija
Udeležence raziskave smo povabili k sodelovanju v prostorih knjižnice. To smo storili tako, da smo do potencialnih udeležencev fokusne skupine pristopili ter jih nato povabili k sodelovanju v raziskavi. V zvezi s sodelovanjem v raziskavi je bilo precej težav, predvsem glede časovne izvedbe raziskave. Precej povabljenih oseb je bilo za raziskavo zainteresiranih, a v terminih, ki smo jih imeli na voljo, niso imeli časa. V vzorec smo zajeli študente in starejše (upokojenci), ki obiskujejo KOŽ. Vzorec je bil neslučajnosten oziroma naključen.
Uporabili smo metodo fokusne skupine. Sestavili smo vprašalnik s štirimi odprtimi vprašanji, ki so se navezovala na asociacije uporabnikov na pojem fizični knjižnični prostor, predele knjižnice, v katerih se najpogosteje zadržujejo, mnenja o tem, kaj jim knjižnični prostor največ ponudi, ter spremembe, ki bi jih v knjižnici izvedli. Vsako vprašanje je vsebovalo po vsaj eno podvprašanje.
Zasnovali smo dve fokusni skupini. Predvideno število udeležencev pri vsaki od skupin je bilo šest. Za izvajanje fokusne skupine smo izbrali mediateko, ki je v pritličju KOŽ-a.
Udeležbo v fokusni skupini s študenti je prvotno potrdilo šest študentov, a jih je na dan izvedbe fokusne skupine prišlo le pet. Enako je bilo pri izvedbi fokusne skupine s starejšimi, saj jih je prav tako prišlo pet, čeprav smo bili dogovorjenimi s šestimi. Kljub temu, da je pri obeh skupinah manjkal po eden udeleženec, je bila izvedba fokusne skupine še vedno mogoča. Prostor za izvajanje raziskave smo uredili tako, da smo v sredino prostora postavili šest stolov v polkrog, nato pa dodali še dva stola za raziskovalca.
Da bi se udeleženci bolj sprostili, smo za njih pripravili plastenke z vodo in čokoladne bombone. Na začetku smo se raziskovalci najprej predstavili, nato smo predstavili še predviden potek fokusne skupine. Vsak udeleženec je podpisal soglasje, da se strinja s sodelovanjem v raziskavi in da dovoljuje zvočno snemanje fokusne skupine za potrebe raziskave. Pogovor je potekal najprej z ogrevalnim vprašanjem, s katerim smo udeležence pripravili do tega, da se med seboj spoznajo ter posledično tudi sprostijo. Pogovor smo nadaljevali z raziskovalnimi vprašanji.
Fokusna skupina s študenti je trajala 20 minut, s starejšimi pa 34 minut. Kot pripomoček pri raziskavi smo uporabili telefon za zvočno snemanje. Raziskavo smo izvedli decembra 2019.
5. Rezultati
Rezultati raziskave so predstavljeni v štirih tabelah oziroma štirih sklopih, ki se nanašajo na zastavljena vprašanja, izvedena v fokusni skupini (priloga). Ker smo v fokusni skupini spraševali dve starostni skupini uporabnikov, je tudi tabela razdeljena na dva dela, torej na študente in na starejše uporabnike. Pri vsaki starostni skupini so izpostavljena glavna opažanja, ki so jih sodelujoči izrazili. Ker so se v določenih primerih odgovori ponavljali, smo te postavili na prvo mesto v tabeli.
5. 1 Prvi sklop: fizični knjižnični prostor
Študentje in starejši različno zaznavajo knjižnični prostor. Študentje obravnavajo knjižnični prostor primarno kot prostor, v katerem lahko v miru opravijo študijske obveznosti. Na drugi strani starejši obravnavajo knjižnični prostor primarno kot prostor za preživljanje prostega časa, druženje s sovrstniki in zabavo.
5. 2 Drugi sklop: prostori, v katerih se uporabniki najdlje zadržujejo
Študentje se zadržujejo v različnih prostorih knjižnice drugače kot starejši, ki se primarno zadržujejo v enem prostoru, tj. v kleti (mediateka). Eden od udeležencev je izpostavil pritličje (leposlovje) kot prostor, v katerem se najpogosteje zadržuje, in tudi druga nadstropja. Starejši obiskujejo knjižnico rutinsko, nekateri tudi po štiri ure na dan, vsak dan, tudi ob sobotah. Študentje si svoj obisk prilagajajo glede na obveznosti in čas, ki ga imajo.
5. 3 Tretji sklop: uporabnost knjižničnega prostora
Študentje knjižnico obravnavajo predvsem s študijskega vidika. Starejši pa predvsem cenijo družbeni vidik knjižničnega prostora.
5. 4 Četri sklop: predlogi za spremembe v Knjižnici Otona Župančiča
Spremembe, ki si jih želijo študenti, so praktične in povezane z lažjim izvajanjem študijskih obveznosti. Starejši poudarjajo spremembe na mestih, na katerih se najpogosteje zadržujejo. Njihovo pomembno opozorilo je bilo povezano s prenizkimi spodnjimi policami, ki jih ne morejo doseči.
6. Razprava
Rezultati raziskave so pokazali kar nekaj zanimivih ugotovitev študentov in starejših o knjižničnem prostoru. Čeprav vzorca ni mogoče posplošiti na vse študente in starejše v knjižnici, ugotovitve še vedno pomenijo pomembne vidike oziroma mnenja dveh starostnih skupin uporabnikov o knjižničnem prostoru KOŽ-a.
Asociacije na knjižnico oziroma v našem primeru na knjižnični prostor lahko povežemo z ugotovitvijo Circla (2018). Avtor je v svoji raziskavi izpostavil štiri glavne asociacije na knjižnico: knjiga, raziskovanje, branje in informacija. Ugotovili smo, da študentje in starejši različno zaznavajo knjižnični prostor in tako kot pri Circlu (2018) izpostavljajo podobne vidike o knjižničnem prostoru. Za študente je prostor pomemben predvsem s praktičnega vidika, torej za študijske dejavnosti. Seveda ta vidik med študenti prevladuje, ampak eden od udeležencev je povedal asociacijo na fizični knjižnični prostor (»Sproščen prostor za branje in učenje«), ki kaže tudi na to, da študentje vrednotijo prostor kot primeren za preživljanje prostega časa (iskanje miru). Vidik iskanja miru, ki so ga EunYoung, Tae in LaTesha (2013) poudarili kot enega od namenov, zakaj študentje obiskujejo knjižnico, se sklada z ugotovitvijo naše raziskave pri študentih. Knjižnični prostor študentom pomeni vir literature in tretji dom, tam lahko v miru preberejo kakšno knjigo, naj bo to za študij ali za prosti čas. Starejši zaznavajo prostor primarno s socialnega vidika, torej jim je pomembno druženje. Starejši svoj prosti čas, ki ga imajo veliko več kot študenti, zapolnijo z obiskom knjižnice. Ker je njihov primarni namen druženje, iščejo v knjižnici ravno to. Študentje zaradi študijskih obveznosti in hobijev obravnavajo knjižnico kot prostor, v katerem lahko v miru opravijo študijske obveznosti in preberejo tudi kakšno knjigo. Starejše na drugi strani fizični knjižnični prostor ne asociira le na druženje in družbo, ampak tudi na »prostor, kamor prideš, kadar si želiš izposoditi kakšno knjigo ali dobiti nasvet«, kar je eden od udeležencev izpostavil in je sorodno s študenti (pridobivanje informacij oziroma vir literature). A seveda pri starejših še vedno prevladuje vidik druženja, natančneje »šah«.
Praktični vidik študentov in socialni vidik starejših sta prav tako razvidna pri prostorih, v katerih se uporabniki najpogosteje zadržujejo. Študentje se najpogosteje zadržujejo v tistih prostorih, v katerih lahko študirajo (tj. prvo nadstropje, pritličje itd.). V nasprotju s starejšimi študentje nimajo časovnega okvira oziroma rutine, kdaj v knjižnico prihajajo in koliko časa v njej ostajajo. Knjižnico študentje obiskujejo po potrebi. Eden od njih je rekel, da je obisk knjižnice odvisen od »študijskega leta«, torej ali je izpitno obdobje oziroma začetek semestra, drugi pa knjižnico obiskuje »vsaj enkrat tedensko«. Obisk knjižnice študentje na splošno jemljejo kot pozitivno izkušnjo in kot je eden izmed udeležencev poudaril: »Dobro izkušnjo težko opišeš, če je tvoj namen, da prideš v knjižnico z visokim standardom, da imaš torej mir in da se boš ukvarjal s svojimi obveznostmi.« Starejši so pogosto v prostorih, ki so namenjeni druženju, oziroma prostorih, v katerih je lahko posameznik tudi do neke mere glasen (tj. v kleti – mediateka). Pri starejših je, kot omenjeno, zaznan rutinski obisk knjižnice. Starejši udeleženci so trdili, da obiskujejo knjižnico »vsak dan po štiri ure«; »dve do tri ure na dan«. Najpogosteje med starejšimi prevladuje dopoldanski čas. Udeleženec je opisal tudi svojo rutinsko pot po knjižnici, po kateri gre vsak dan: »Pridem do pritličja, grem med police leposlovja, kjer sem najdlje, pogledam vedno na poličke z novostmi, če potrebujem še kaj specifičnega, grem v prvo nadstropje in vsaj enkrat na 14 dni v drugo nadstropje, ker nosim knjige za otroke.« Rodgers (2018) je trdil, da je za knjižnice 21. stoletja ključna zagotovitev primernega družabnega prostora. Čeprav lahko trdimo, da je KOŽ po besedah Rodgersa (2018) nedvomno knjižnica 21. stoletja, saj poleg knjig ponuja tudi družabne prostore, je pri študentih še vedno zaznana kot manj pomembna v primerjavi s starejšimi. Knjižnica študentom ne pomeni toliko kot starejšim. Vzrok za slabši obisk knjižničnih prostorov pri študentih so lahko dejavniki, ki sta jih izpostavila Farhadpoor in Kalhori (2018): socialno-ekonomske, individualne, varnostne in kulturne prepreke, ki vplivajo na mlade in na njihov obisk knjižnice.
Knjižnični prostor je študentom in starejšim tretji dom. Študenti so ocenili, da jim prostor ponuja veliko, kadar ga obiščejo, od toaletnih prostorov do primerno označenih polic: »prostor, da se usedeš in prebereš kakšno knjigo«; »police z novostmi«; »ažurna razvrstitev med policami«; »da se znajdeš v prostoru«; »na voljo dovolj sedežev«; »računalniki«; »da imajo stranišča«. Starejši spet poudarjajo, da jim knjižnični prostor največ ponudi kot prostor, v katerem se družijo. Knjižnica je za nekatere izredno pomemben prostor, eden od udeležencev raziskave je izpostavil: »Samo tukaj se vidim, nikjer drugje. Prenehal sem piti in kaditi, ker sem našel ta prostor (to knjižnico), ki me popolnoma izpolnjuje. Drugega si ne predstavljam.« Poudarili so še dostop do informacij in računalnikov, kar je skladno tudi s študenti.
Predlogi za spremembe v prostorih knjižnice obeh starostnih skupin so bili zanimivi in resno poudarjeni. Čeprav sta obe skupini trdili, da ne bi veliko spreminjali v KOŽ-u, so vseeno nekateri poudarili vidike, o katerih so se tudi preostali strinjali. Študentje so poudarili, da bi bilo bolje imeti ločene predele, v katerih se uporablja računalnike in v katerih se študira (mišljeno na prostor, v katerem so povezane študijske mize z računalniki). Poudarjeno je bilo tudi omejeno število študijskih celic, ki jih včasih primanjkuje. Vsi študentje so se strinjali in poudarili, da v knjižnici pogrešajo prostor za glasno učenje. Kljub temu so še vedno izpostavili knjižnico kot prijeten prostor, ki ustreza njihovim potrebam. Starejši prav tako niso opazili nobenih velikih pomanjkljivosti v knjižnici, a vsi so se strinjali s posameznikovo trditvijo, da »v knjižnici med policami lahko preberem zgornji dve vrsti, spodnje tri vrste pa so mi nedostopne, ker so prenizko«. Nizke spodnje police starejši ne morejo doseči, ker niso toliko gibljivi kot mladi. Polega tega so nekateri poudarili, da želijo imeti več šahovskih tabel. Dodatno so poudarili, da je KOŽ več kot le prostor s knjigami in da vsebuje vse, kar si želijo, da »je perfekten prostor«.
7. Zaključek
V raziskavi smo spoznali ključne razlike med študenti in starejšimi uporabniki Knjižnice Otona Župančiča. Ugotovili smo, da so med zaznavo in pomenom prostora med starejšimi in študenti bistvene razlike. Študentje knjižnični prostor zaznavajo bolj s praktičnega vidika, saj prostor uporabljajo primarno za svoje potrebe, povezane s študijem. Starejši pa ravno obratno, saj je njihov primarni cilj uporabe prostora predvsem druženje in pridobivanje gradiva za razvedrilo, torej socialni vidik. Oboji imajo pozitiven odnos do knjižničnega prostora, saj ga vidijo kot pomembnega v vsakdanjem življenju. Opazili smo tudi, da starejši prostor vrednotijo bistveno bolje kot študentje.
Zahvala
Priprava članka je potekala pri izbirnem predmetu študij uporabnikov pod mentorstvom dr. Vlaste Novak Zabukovec, red. prof. Profesorici se zahvaljujemo za vso strokovno pomoč, usmeritve in predloge, ki nam jih je nudila v procesu. Zahvala gre tudi celotni Knjižnici Otona Župančiča (KOŽ), posebej vodji knjižnice Barbari Cesar in pomočnici direktorice za strokovno delo Simoni Resman, za omogočanje opravljanja fokusne skupine, uporabo knjižničnih prostorov za izvajanje raziskave in za samo sodelovanje s knjižnico ter njenimi uporabniki.
Viri in literatura
Circle, A. (2018). Customer experience in public libraries. Public Library Quarterly, 37(4), 356-374. doi:10.1080/01616846.2018.1522937
Eun Young, Y., Tae, H. L. in LaTesha, V. (2013). Planning library spaces and services for Millenials: an evidence-based approach. Library management, 34(6/7), 498–-511. doi: 10.1108/LM-08-2012-0049
Farhadpoor, M. R. in Kalhori, K. (2018). Investigation of the effective factors on unwillingness of the adolescents and youth from public libraries’ services. Library Philosophy & Practice, 1-14.
Rodgers, E. P. (2018). Calgary rises: the city’s new Central Library is designed to make patrons feel welcomed and smart. Library Design, 19, 32–35.