Metri naše dediščine: sprehodi in pohodi Knjižnice Litija, ki povezujejo generacije in spodbujajo k branju

Izvleček

Knjižnice si ob svoji osnovni dejavnosti, to je izposoji gradiva, prizadevajo tudi za razvoj inovativnih dejavnosti, s katerimi bi dosegle uporabnike in jih pritegnile k vseživljenjskemu obiskovanju knjižnic, branju in s tem k utrjevanju kulture ter dvigu kakovosti življenja. Splošne knjižnice so zavezane tudi k promociji lokalne dediščine, ki jo zbirajo, raziskujejo in promovirajo v oddelkih domoznanstva. Medgeneracijsko povezovanje je pri navezovanju stikov s knjižnico zelo učinkovito in trajnostno, kakovostno preživljanje prostega časa v naravi pa prav tako. Recept za učinkovit nastop pri povezovanju teh interesov je povezovanje med ustanovami, društvi in posamezniki, ki si želijo raznovrstnih in kakovostnih vsebin zase in svoje bližnje. Knjižnica Litija si s svojimi projekti, povezanimi pod naslovom Metri naše dediščine, prizadeva za povezovanje literature, domoznanskih osebnosti, učenja ter raziskovanja ter zdravega načina življenja oziroma gibanja v naravi.

Ključne besede: spodbujanje branja, družinsko branje, medgeneracijsko povezovanje, javni zavodi, domoznanski projekti, društva, dejavnosti za otroke, dejavnosti za odrasle, dediščina in gibanje v naravi.

Knjižnica Litija in njeno poslanstvo

Poslanstvo splošnih knjižnic (na kratko) je vsem prebivalcem zagotavljati univerzalen dostop do informacij in njihovo smiselno uporabo; objavljeno v IFLA/UNESCO Manifestu o splošnih knjižnicah 2022.

Zgodovino Knjižnice Litija smo popisali v zborniku Moja knjižnica, 40 let matičnosti Knjižnice Litija, ki je bil izdan v letu 2007; zbornik smo digitalizirali, dostopen je na spletni strani Knjižnice Litija. O svoji čitalniški zgodovini pa smo pisali v zgodbi, ki je bila objavljena na portalu digitalizirane dediščine slovenskih pokrajin Kamra. V letu 2025 smo v Litiji zaznamovali 140. obletnico ustanovitve Bralnega društva Litija. V času čitalniškega gibanja je leta 1872 v bližnjem Šmartnu pri Litiji najprej zaživela Narodna čitalnica Šmartno, v letu 1885 pa je bilo na pobudo narodnega buditelja, notarja in deželnega poslanca Luke Svetca – Podgorskega v Litiji v sklopu Ciril-Metodove družbe ustanovljeno bralno društvo.¹ Knjižnična dejavnost se je nato razvijala v različnih oblikah glede na obdobja in družbena gibanja; imeli smo Sokolsko knjižnico, knjižnico v Dekliškem domu, manjše zasebne zbirke pri kulturnih entuziastih, ki so močno vplivali na poznejšo ureditev knjižnic.

Po drugi svetovni vojni je bila leta 1946 ustanovljena Ljudska knjižnica, nato Delavska knjižnica pri ljudski univerzi, v letu 1982 pa Matična knjižnica dr. Slavko Grum Litija, ki je delovala vse do leta 2003 v sklopu Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija. Skladno z novim Zakonom o knjižničarstvu in njegovimi določili je postala enota nekdanjega kulturnega zavoda samostojna splošno-izobraževalna oziroma kasneje splošna knjižnica, ki ima dve ustanoviteljici, Občino Litija in Občino Šmartno pri Litiji. V jubilejnem letu ustanovitve bralnega društva (2025) smo na portalu Kamra objavili tudi zgodbo o zgodovini stavbe glavarstva (to je stavba, v kateri je sedež knjižnice in njena osrednja knjižnica, (Slika 1) ter ustanov, ki so delovale v njem, preden je bil prostor namenjen knjižnici.

Knjižnica Litija je splošna knjižnica in deluje v več kot 140 let stari in spomeniško zaščiteni stavbi. V naši knjižnični mreži je poleg osrednje litijske še krajevna knjižnica Šmartno ter 12 izposojevališč kolekcije potujoče knjižnice v krajevnih središčih obeh občin. V slednjih zagotavljamo tedensko odprtost 22 ur, namenjena pa so predvsem mlajšim uporabnikom s kakovostnim mladinskim leposlovjem in poučnim gradivom. Pokriva območje dveh občin s površino 36.000 km² in z 21.500 potencialnimi uporabniki knjižnice; v letu 2024 je bilo v knjižnico včlanjenih odstotkov prebivalcev, kar je zapisano v Letnem poročilu o delu Knjižnice Litija (2024). Pri načrtovanju programa upoštevamo Zakon o knjižničarstvu in druge podzakonske akte, odloke, pravilnike in uredbe o knjižničarski stroki.

Splošna knjižnica zmore zaradi tradicije delovanja in poznavanja kulturne in zgodovinske dediščine kraja povezovati lastnosti in danosti območja, na katerem deluje, s svojim poslanstvom. Projekti, ki se jih lotevamo, izhajajo iz poznavanja kulturne zgodovine kraja, tradicije navad in običajev obiskovalcev, seveda pa vanje vključujemo tudi prvine razvoja in spremenjenih navad bivanja.

Osrednja knjižnica v Litiji je ustanova, ki ponuja najširšo splošno dostopnost javnega prostora v občini in z njim dostopnost do razvejanih storitev in spodbud za branje, informiranje, učenje, kulturno udejstvovanje in druženje oziroma povezovanje za vse generacije ljudi. V prizadevanju za širitev kroga uporabnikov iščemo inovativnost, izboljšave oziroma prodorne poti in vsebine, ki bi zainteresirane posameznike in skupine pripeljale do knjige in kulturnih vsebin. Z motiviranimi zaposlenimi se povezujemo s sorodno mislečimi ustanovami: Zavodom za kulturo, mladino in šport Litija, Javnim zavodom Bogenšperk, JSKD OI Litija, Društvom Lila, Univerzo za tretje življenjsko obdobje Litija-Šmartno, Planinskim društvom Litija in drugimi društvi, s katerimi skušamo iskati povezave in sorodne cilje pri načrtovanju skupnih aktivnosti. Pri tem v projekte vpletamo kulturno dediščino, različne osebnosti in druge zanimive zgodbe, ki povezujejo generacije in okolje ter pritegujejo k branju in raziskovanju lokalne zgodovine in sedanjega obdobja. K poudarjenemu razvoju teh projektov nas je spodbudila profesorica slovenščine, naša uporabnica in občasna sodelavka pri projektih, ki je prepričana, da si vsebine, ki jih slušatelji »užijejo« ob gibanju, v naravi oziroma zunaj predavalnic, najučinkoviteje zapomnijo in postanejo uporaben (in zato kakovosten) del naših spoznanj. Izjemno znan in priljubljen je pohod po Levstikovi poti (Levstikovo popotovanje od Litije do Čateža), ki se že več kot tri desetletja odvija v jesenskem času, a kulturna dediščina okolja, v katerem deluje Knjižnica Litija, nam ponuja še veliko izzivov. Nekaj teh predstavljamo v nadaljevanju prispevka.

Naši sprehodi in pohodi

Tomazinov pohod na Zasavsko Sveto goro 

Knjižnica Litija izvaja projekt od leta 2019, ko smo želeli s pohodom na bližnjo Zasavsko Sveto goro (823 metrov n. v.), ki je priljubljena točka pohodnikov, počastiti spomin na 150. obletnico rojstva ustanovitelja podružnice litijskega planinskega društva Ferda Tomazina. Dogodek smo doslej petkrat organizirali v povezavi s Planinskim društvom Litija (PD Litija). Organizatorja si naloge razdelita: planinsko društvo poskrbi za vodenje in organizirano hojo do Zasavske Svete gore iz različnih smeri, knjižnica pa s svojo domoznansko zbirko in leksikonom Obrazi Srca Slovenije zagotavlja vsebinsko podlago za obujanje na te osebnosti; knjižničarji na dogodku tudi aktivno prevzamemo vlogo posrednikov dediščine, saj pripovedujemo opise Ferda Tomazina in pohodnike seznanimo še z drugimi pomembnimi osebnostmi. Predstavimo dostopnost do podatkov o osebnostih, pri tem promoviramo objave na svojem spletnem biografskem leksikonu Srca Slovenije. Pohod smo v letu 2025 vsebinsko nadgradili, saj smo ga povezali s projektom družinskega branja Po stezicah domišljije, ki spodbuja branje okoljevarstvene literature. Ferdo Tomazin, naša domoznanska osebnost, je bil namreč goreč ljubitelj narave in gibanja. Družine smo povabili k skupnemu branju po pripravljenih seznamih knjig s tematiko ekologije in varstva narave, preživljanju časa v naravi ter zgodb o živalih in rastlinah. Razdelili smo jih na dva dela (do 8 let in od 9 do 14 let). V projektu smo načrtovali dve skupni druženji v naravi: na Tomazinovem pohodu in na jesenskem man-trailingu² v družbi s kužki. Zaključno druženje je potekalo v knjižnici v družbi pripovedovalke Irene Cerar, na njem smo podelili knjižne nagrade sodelujočim družinam, ki so oddale izpolnjene bralne sezname.

Za projekt družinskega branja smo navdih črpali iz dobre prakse kranjske knjižnice, saj smo v letu 2024 pripravili projekt Kekčevi izzivi (ob obletnici Vandota, ki je del poklicne poti preživel tudi v Litiji). Prvo leto smo ga omejili na deset sodelujočih družin, v letu 2025 smo ga razširili tako, da smo se povezali z domačim planinskim društvom, ki ga je umestilo v svojo sekcijo družinskih izletov. Projekt smo predstavljali v tiskanih zloženkah, v celoti – vključno z bralnimi seznami – pa je predstavljen na domači strani Knjižnice Litija.

Zaključek projekta je potekal v Knjižnici Litija ob pripovedovalskem srečanju z Ireno Cerar, ki je združila ljubezen do branja in poslušanja zgodb ter doživljanje narave. Sodelujoče družine so za sodelovanje in nadaljnje spodbude pri branju ter pri novih doživetjih v naravi prejele knjižno nagrado Pravljične poti Slovenije. Knjižnica Litija se aktivno povezuje s programom PD Litija (Tomazinov pohod, Beremo gore, zaznamovanje spominskih obletnic – v letu 2025 smo zaznamovali 120. obletnico ustanovitve litijske podružnice Slovenskega planinskega društva); s projektom Po stezicah domišljije pa nam je uspelo štiri družine aktivno vključiti v PD Litija (udeleženci družinskih izletov), druge udeležence izleta pa opozoriti na domoznanske aktivnosti zbiranja podatkov o zanimivih osebnostih in poudariti našo vlogo kot aktivnih posrednikov dediščine. Projekt družinskega branja Po stezicah domišljije je kot medgeneracijski bralni študijski krožek finančno podprlo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje RS.

Tačkov sprehod po Nacetovi Litiji

Nace Simončič, lutkar in kulturnik, je bil rojen v Litiji. S svojim Tačkom je učil, spodbujal radovednost in kulturo. Na njegovo poslanstvo v Litiji od leta 2011 (deseta obletnica smrti) opozarjamo s spominskim in razvedrilnim Tačkovim festivalom, ko Knjižnica Litija in Zavod za kulturo, mladino in šport Litija skupaj s partnerji vsako leto pripravljata petdnevno druženje (prvi teden v juniju ob rojstnem dnevu Naceta Simončiča) ob kulturnih in kinoloških vsebinah. Festival postaja priljubljen in dobro obiskan, saj se domače šole in vrtci odločajo za organiziran obisk s številnimi skupinami.

Na grafu je prikazan obisk ponujenih kulturnih vsebin Tačkovega festivala po letih, ki ponujajo različne aktivnosti: poslušanje pravljic v knjižnici, ogled epizod Radovednega Tačka, predstavitev muzejskih zbirk ter glasbena in gledališka doživetja in zaključno zabavo s Tačkom.

Knjižnica Litija osebnost Naceta Simončiča predstavlja na svojem spletnem, poleg tega pa iščemo še drugačne načine za seznanitev oziroma približanje njegove kulturne ustvarjalnosti čim širšemu občinstvu.

V okviru Nacetovega sprehoda organiziramo pogovorne večere, na katerih gostimo zanimive goste, povezane z Nacetom Simončičem, in sicer njegove sodobnike, sodelavce, lutkarje, risarje, režiserje in igralce. Njegova vnukinja Maja Cerar, profesorica glasbe na Univerzi Columbia v New Yorku, je s svojo družino na spominskem dogodku ob 100. obletnici rojstva Naceta Simončiča (2018) tudi nastopila in dogodku dala posebno težo.

Odločili smo se, da je pomembno predstaviti tudi Simončičev odnos do Litije. Po mestnem jedru postavimo ob Tačkovem festivalu panoje z opisom njegovega življenja; nekajkrat smo obiskovalce organizirano vodili po mestnem jedru, zdaj pa je projekt pripravljen tako, da se lahko obiskovalci kadarkoli samostojno odpravijo na sprehod in spoznavajo našega imenitnega lutkarja. Sprehod se začne pri njegovem doprsnem kipu, zaključi pa pri kipu NOB, saj je Nace Simončič iz rojstne Litije odšel »v partizane« in tam odkril svoje kulturniško življenje.

Sprehod po Grumovem Šmartnem

Šmartno pri Litiji je rojstni kraj dramatika in novelista dr. Slavka Gruma. Naša knjižnica, ki se je pred leti tudi imenovala Matična knjižnica dr. Slavko Grum, skuša poudariti izjemno ustvarjalnost mladega Gruma.

V sodelovanju z Občino Šmartno pri Litiji smo dramatiku v domačem kraju postavili doprsni kip in poskrbeli za njegovo večjo razpoznavnost s t. i. Sprehodom po Grumovem Šmartnu. V rojstnem kraju lahko tako manjše skupine popeljemo od njegove rojstne hiše ter jim pokažemo hiše in kraje, ki so bili za otroštvo in mladost Slavka Gruma odločilni. Opišemo tudi odnose z izjemnimi osebami, kot je bila npr. Joža Debelak, ki je veljala za Grumovo muzo in je odločilno vplivala na njegovo ustvarjalnost. V hiši, v kateri je Joža Debelak živela (njen oče je bil vodja šole), danes deluje Krajevna knjižnica Šmartno; od Grumovih dedičev (družina Kožuh – Novak) nam je uspelo pridobiti tudi nekaj kosov pohištva. Skupna želja, da bi Šmartno dobilo spominsko sobo dr. Slavka Gruma, sicer še ni realizirana, imamo pa njegov kotiček, kar je lahko spodbuden začetek za nadaljnja prizadevanja. Sprehodi se pripravljajo v avgustu, ko se spominjamo izjemnega, a spregledanega dramatika. Pripravljamo jih organizirano, lahko pa tudi »po naročilu« za najavljene skupine. Pri tem sodelujemo z Javnim zavodom Bogenšperk. Ob odstiranju skrivnostnega življenja in doživetij dr. Slavka Gruma nam zelo pomaga knjiga Grumova šifra avtorice Stanislave Sirk, ki nam je »izdala« večino zanimivosti o njegovem življenju in nas tudi prvič popeljala na sprehod. Nadaljnje izpeljave smo povzeli po njeni zamisli. Pri nastajanju tega projekta smo se zgledovali po dobrih praksah v nekaterih slovenskih mestih, npr. v Cankarjevi Vrhniki ali Minattijev sprehod po Slovenskih Konjicah. Kot ugotavlja Vremec Ragusi (2023), je sodelovanje knjižnice pri takšnih projektih potrditev tega, da smo odprti javni prostori, v katerih prihaja do medgeneracijskega sodelovanja, povezovanja institucij, aktualizacije avtorjev in prijetnega načina druženja. Zgodbo o tem, kako je Šmartno pri Litiji vplivalo na ustvarjanje dr. Slavka Gruma, smo naslovili Po Grumovih stopinjah. Objavljena je na Portalu Kamra, ki predstavlja odlično platformo za ohranjanje tovrstne kulturne dediščine.

Valvasorjev pohod

O polihistorju in baronu Valvasorju najzgovorneje priča njegovo najimenitnejše delo Slava vojvodine Kranjske, ki jo je napisal na bližnjem gradu Bogenšperk v naši neposredni bližini. Knjižnica z Javnim zavodom Bogenšperk v imenu širjenja kulture in zavedanja o Valvasorju pripravlja vsakoletni Valvasorjev pohod, ki poteka mimo dvorcev in posesti, ki jih je imel baron v lasti.

Pohod – okoli 12-kilometrski krog od Bogenšperka, Črnega Potoka, Sel, Slatne in mimo Šmartnega – pripravljamo 20. septembra. Pohod vodi zgodovinar, ki udeležencem opiše Valvasorjevo življenje in njegov čas – predvsem pa obelodani ustvarjalnost tega polihistorja in njegove ekipe. Organizatorji (JZ Bogenšperk) zbirajo prijave in poskrbijo tudi za prijeten sklep krožne poti, ki se začne in zaključi na Valvasorjevem gradu.

Knjižnica Litija iz svojega okolja črpa poljudne zgodbe in pripovedi ter jih prenaša na portal Kamra. Ker se tovrstnih pohodov udeležujejo ljubitelji zgodovine in literature, ki so odprti za zanimivosti iz okolja, v katerem pohod poteka, smo pripravili na poti pet točk, na katerih predstavimo »Našo Kamro« – na postavljenih panojih so naslovi zgodb, kratki povzetki in povezave do Kamrinih zapisov. Na pohodu jih na kratko predstavimo, umestimo v časovni in geografski okvir, nato pa obiskovalcem prepustimo nadaljnje raziskovanje. Prva zgodba na pohodu pripoveduje o usodi zlatokopa iz Javorja. Ko se vzpnemo na grič Slatna, predstavimo zgodovino nekdanje graščine, na Kamri pa sta posneti uprizorjeni pesmi iz urbarja gradu Slatne. V kraju Šmartno je precej zanimivosti, iz trgovske družine pa je izšel celo »vohun«; njegovo zgodbo smo povzeli v objavi. Valvasorjeva graščina je bila tudi na Selih, kjer je bilo nekaj časa tudi okrajno sodišče; poslopja od druge svetovne vojne ni več, ostal pa je spomin na izjemno lipo, ki je rastla v bližini. Z Valvasorjem povezujemo mnogo kulturne dediščine; že več kot 30 let pa deluje Valvasorjeva konjenica, ki širi baronovo ime.

Zgodbe šmarskih hiš

Ta sprehod ima navdih v domoznanskem projektu knjižnice, ki smo ga začeli v letu 2010. Sistematično smo začeli raziskovati starejše hiše (objekte) v kraju in dognanja o tem, kdo je v njih živel in deloval, v obliki panojev postavljati na ogled obiskovalcem. Zbrali smo 18 zapisov, jih opremili s fotografijami, arhivskimi izpisi ter komentarji sedanjih oziroma nekdanjih lastnikov. Razstavo v obliki panojev smo večkrat ponovili – z njo tudi gostovali  – nato pa se odločili, da zapišemo še zgodbo na Kamri. Pri projektu smo tudi zelo dobro sodelovali z viri (prebivalci) Šmartnega, ki so želeli spomine svojih prednikov iztrgati pozabi in jih deliti z javnostjo.

Predvsem je dobro sprejet sprehod po kraju (izvajamo ga občasno), ko bibliotekarka popelje (na novo) zaposlene vzgojiteljice in učiteljice razrednega pouka po kraju ter jim predstavi zgodovino posameznih objektov in pri tem izpostavi najpomembnejše osebnosti, ki so delovale v kraju. Tako lahko pri svojem delu zelo uporabne informacije, ki jih lahko vedno preverijo in dopolnijo z informacijami iz knjižnice, prenašajo na otroke oziroma učence in poskrbijo za primerno opremljenost z osnovnim znanjem o lokalni zgodovini. Učitelje in šolske knjižničarje ozaveščamo, da lahko pri preučevanju domačega kraja uporabljajo tudi informacije s portala Kamra; nekaj šmarske zgodovine je dostopne v zgodbah šmarskih hiš. V letu 2025 smo v Šmartnem ob krajevni knjižnici postavili zunanji pano, na katerem so QR-kod, z uporabo katerih je mogoče prebirati posamezne zgodbe hiš in se tako samostojno seznaniti z zapisi na kraju samem. Ugotovitvam Vremec Ragusi (2023) pri opisovanju izkušenj Goriške knjižnice Franceta Bevka z literarnimi sprehodi in vlogo knjižnice v njih lahko pritrdimo, ker smo knjižnica izjemno pomemben partner takih pobud v lokalni skupnosti. Ponujamo prostor, promoviramo vsebinsko ustrezno gradivo, pripravimo razstave iz našega gradiva, damo možnost zaposlenim, da uporabijo tudi svoja nebibliotekarska znanja. Z zborniki, ki izidejo ob zaključku literarnega sprehoda, se informacije, oplemenitene in aktualizirane, vrnejo v knjižnico. Projekt lahko potencialno vključimo v aktivnosti, povezane z občansko znanostjo ali promocijo novih dejavnosti v knjižnici. Z vsem navedenim se utrjujeta ugled in pomen knjižnice v lokalnem okolju.

Zaključek

Literarni sprehodi zmorejo uspešno nagovarjati obiskovalce, saj se na kraju samem prenos vsebine zgodi z večjo intenzivnostjo kot npr. v predavalnici oziroma kulturni dvorani. Naše sprehode priložnostno obogatimo še z živo glasbo, prebiranjem odlomkov iz Grumovih pisem Joži in drugimi zanimivimi dodatki, na primer s spremljavo konjenice na Valvasorjevem pohodu. Pomembna je tudi aktivna angažiranost zaposlenih v knjižnici, da se odzivajo na te »zunanje« dogodke in jih povezujejo z našo prioritetno dejavnostjo. Vloga knjižnice tako presega funkcijo izposojevalnice knjig, saj postane prostor povezovanj, ustvarjanja, srečevanj in vseživljenjskega učenja, ki krepi skupnost in kulturno identiteto lokalnega okolja.

Knjižnice se velikokrat sprašujemo, kako pripeljati »nebralce« v knjižnice – morda je to način, da branje (v tem primeru domoznanske vsebine) pripeljemo iz knjižnic in povabimo bodoče uporabnike v knjižnico, saj jim s tem predstavljamo del bogastva, ki ga hranimo v knjižnici. Največjo moč dobijo doživete vsebine ob ponovnem pretresanju, pogovoru ob medgeneracijskem obisku (družine) dogodka. To je razlog, da smo letošnji Tomazinov pohod tesno prepletli z družinskim branjem in udeležence na obeh straneh (tudi organizatorje, planinske vodnike) predhodno seznanili s priporočilnimi seznami branja raznovrstnih gradiv (priročniki, leksikoni, leposlovja). Tako se je pogovor ob poti dotikal cvetočih pomladnih rastlin in spoznavanja drevesnih vrst, s čimer opozarjamo še na eno nalogo, s katero se ukvarjajo knjižnice,³ in prepričani smo, da se bomo večkrat vračali na takšne sprehode. Prepričani pa smo tudi, da bo domišljija prebudila tudi razpredanje o gozdnih vilah in škratih iz kamnoloma,⁴ ki menda še živijo v teh krajih – vsaj ajtiološke⁵ pripovedke domačega avtorja nam obljubljajo tako.

Viri in literatura

IFLA/UNESCO Manifest o splošnih knjižnicah 2022. (2023). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. https://anyflip.com/hqule/uytc/

Knjižnica Litija. (2024). Letno poročilo o delu Knjižnice Litija – 2024.

Sevljak, J. (2004). Kamnov škrat. Galeb.

Štuhec, A. (ur.). (2007). Moja knjižnica: zbornik ob 40-letnici matičnosti Knjižnice Litija. Knjižnica Litija.

Vremec Ragusi, M. (2023). Literarni sprehodi in splošne knjižnice. Bukla, 19( 176/177), 42-43.

1. Fotokopije pravil Slovenskega Bralnega društva v Litiji hrani Knjižnica Litija. [↩]
2. Gre za iskanje oseb s pomočjo psov, ki sledijo vonju; več o dejavnosti si lahko preberete na spletni strani. [↩]
3. Vovk, D. (26. 4. 2024). Knjižnice za trajnostno prihodnost. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/knjiznice-za-trajnostno-prihodnost/ [↩]
4. Cerar, I. (2007). Pravljične poti Slovenije: družinski izletniški vodnik. Sidarta. [↩]
5. Pripovedke, ki pojasnjujejo izvor ali nastanek nečesa, npr. Kamnov škrat, avtor Jože Sevljak. [↩]