Mednarodno strokovno posvetovanje Knjižnica, srce mesta 2023: občanska znanost
Mestna knjižnica Ljubljana je v sredo, 24. 5. 2023, organizirala šesto mednarodno posvetovanje Knjižnica, srce mesta 2023, posvečeno občanski znanosti (angl. citizens science), ki predstavlja koncept znanstvenoraziskovalnega dela, pri katerem so na različne načine, z različnih vidikov in v različnih oblikah v raziskave vključeni neprofesionalni raziskovalci1.
Gre za mednarodno gibanje, v okviru katerega se tisoči prostovoljcev v številnih državah z različnimi načini zbiranja, komentiranja in analiziranja podatkov vključujejo v znanstveno sfero. Hiter razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije in nova miselnost omogočata sodelovanje vse širše javnosti pri reševanju nekaterih najbolj perečih problemov vsakdanjega življenjskega okolja ljudi. Občanska raziskovanja postajajo vse pomembnejša prav zato, ker vključujejo veliko število ljudi pri zbiranju podatkov v obsegu, ki ga posamezni raziskovalci oziroma ustanove ne morejo doseči (koncept t. i. množičnega zunanjega izvajanja, angl. crowdsourcing). Občanska znanost spodbuja znanstveno pismenost v širši skupnosti, kar je ključnega pomena za razumevanje in promocijo znanosti.
Občanska znanost je termin, ki se je v Sloveniji na podlagi teoretskega članka dr. Zdravka Mlinarja, uveljavil kot širše sprejeti izraz, vendar pa se še vedno uporabljata tudi izraza znanost za državljane ali državljanska znanost. Podrobnejšo opredelitev tovrstnega poimenovanja je razložena na osrednjem portalu Mreže občanske znanosti v Sloveniji – Citizenscience.si. Obravnavana tematika je bila osvetljena tudi v luči odprte znanosti. Odprta znanost pomeni nov pristop k znanstvenemu procesu, ki temelji na skupnih prizadevanjih in novih načinih razširjanja znanja ter izboljšuje dostopnost do rezultatov raziskav in njihovo ponovno uporabo s pomočjo digitalnih tehnologij in novih orodij za sodelovanje.
Prvi del posvetovanja je bil namenjen splošnejšim, nekoliko bolj teoretičnim vsebinam.
Svoj pogled na obravnavano tematsko sta po pozdravnih nagovorih mag. Teja Zorko, direktorica MKL in mag. Mateja Demšič, vodje Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, podala predstavnika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Tit Neubauer, ter Marjan Gujtman iz Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo.
Sledil je sklop predstavitev s predstavljenimi splošnimi okvirji, vključno s terminološkimi opredelitvami občanske znanosti v okviru odprte znanosti, ki determinirajo opredeljujejo aktivnosti občanske znanosti v Sloveniji, ter kako se le ta umešča v mednarodnem okolju.
Udeleženci posvetovanja Knjižnica, srce mesta 2023: občanska znanost (Foto: Marko Lakovič)
Mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK), je v svojem prispevku dal poseben poudarek predstavitvi novo nastajajoča mreži občanske znanosti v Sloveniji in njenemu portalu Citizenscience.si, ter nakazal prednosti vključevanja knjižic, ne le splošnih, v aktivnosti in projekte mreže. Mag. Pušnik je bil eden ključnih govornikov, saj je bilo posvetovanje organizirano v tesnem sodelovanju s CTK, ki ima tudi status nacionalne kontaktne točke za mrežo odprte znanosti, med katero sodi tudi občansko znanost, leta 2022 pa jih je ministrstvo, pristojno za znanost, imenovalo za observatorij za občansko znanost v Sloveniji.
Sledila je predstavitev rezultatov študije mag. Alise Martek in Dolores Mumelaš iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Zagrebu o možnostih sodelovanja med visokošolskimi in splošnimi knjižnicami na področju občanske znanosti, ki je nastala za potrebe evropskega ERASMUS+ projekta »CeOS_SE Project — Citizen-Enhanced Open Science in Southeastern Europe Higher Education Knowledge Hubs«, ki poteka pod okriljem delovne skupine za občansko znanost Združenja evropskih raziskovalnih knjižnic LIBER.
Sklop je zaključil dr. Tiberius Ignat, direktor podjetja Scientific Knowledge Services iz Švice, ki je specializirano za pomoč raziskovalnim organizacijam pri uvajanju novih tehnologij in načinov dela. V video prispevku je spregovoril o priložnostih in pomislekih glede vpliva občanske znanosti na delovanje podpornih organizacij raziskovalnega procesa, kot so knjižnice za podporo raziskovalni dejavnosti in raziskovalni oddelki na univerzah. Izpostavil je tudi nekaj področij, kjer bi bila pomoč knjižnic najprimernejša.
Da bi občansko znanost čim bolj približali udeležencem posvetovanja in slovenskemu prostoru na splošno, smo naslednji del posvetovanja namenili pogledom na občansko in odprto znanost iz Švedske in Avstrije.
Dr. Andreas Hedberg iz švedske nacionalne knjižnice in profesor na Univerzi v Uppsali je predstavil nekaj izsledkov iz poročila o vključevanju javnosti v raziskovalno dejavnost preko visokošolskih in univerzitetnih, ter splošnih in šolskih knjižnic na Švedskem in izbranih evropskih državah, ki ga je leta 2022 pripravil za švedsko vlado. Ta je namreč zadolžila skupino strokovnjakov, da pripravijo podlage za oblikovanje nacionalne politike za odprto znanost na Švedskem.
Naslovnica poročila švedske nacionalne knjižnice švedski vladi o vključevanju javnosti v znanstvene dejavnost (Januar 2023)
Pogled iz sosednje države, Avstrije, je podal dr. Daniel Dörler, zaposlen na dunajski Univerzi BOKU, član Evropskega združenja za občansko znanost (ECSA) in predsednik delovni skupine ECSA “Mreže občanske znanosti”, ki je kot soustanovitelj avstrijske mreže za občansko znanost spregovoril o razvoju ter delovanju njene spletne platforme Österreich forscht.
Četrti sklop je bil namenjen občanski in odprti znanosti v slovenski praksi.
O pomenu raziskovalnih podatkov, ki so lahko priložnost za krepitev sodelovanja v raziskovalni skupnosti, je spregovorila dr. Sonja Bezjak iz Arhiva družboslovnih podatkov, Univerza v Ljubljani. Podala je razmislek kako lahko splošne knjižnice izkoristimo predloge iz podatkovnih repozitorijev ter kako lahko tudi že kreirane vsebine iz fondov splošnih knjižnic postanejo uporabne za gradnjo zbirk, ki se dotikajo različnih družbenih vidikov, kjer lahko še posebej izpostavimo domoznansko dejavnost knjižnic.
Raziskovalec Instituta »Jožef Stefan« (IJS), dr. Davor Kontić, je v svojem prispevku predstavil delo leta 2018 ustanovljenega Centra za participativno raziskovanje (CPR-IJS), ki deluje pod okriljem Odseka za znanosti o okolju IJS. Spregovoril je tudi o njihovih ključnih projektih občanske znanosti zadnjih let.
Varstveni ornitolog Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Tilen Basle je spregovoril o vključevanju strokovne in splošne javnosti v raziskovalno delo njihovega društva ter izpostavil tri ključne projekte: Ornitološki atlas Slovenije oz. Atlas ptic Slovenije, vsakoletno januarsko štetje vodnih ptic – IWC in v javnosti najbolj prepoznano ter množično akcijo »Ptice okoli nas«.
Znanstvena sodelavka Kmetijskega inštituta Slovenije, dr. Barbara Pipan, je praktični primer občanskega raziskovanja prikazala v okviru njihovega projekta Citizen Science Experiment-INCREASE CSE, v katerem lahko sodeluje vsak zainteresirani/ljubitelj fižola (šolar, dijak, študent, upokojenec), ki ima na voljo njivo, vrt, teraso ali balkon in bi si želel posaditi različne genske vire fižola ter spremljati njihovo rast.
Ob koncu sta sledila še primera iz slovenskih splošnih knjižnic.
Saša Vidmar iz Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica je spregovorila o vlogi, ki jo splošne knjižnice lahko odigramo pri občanski znanosti, kakor tudi o pomenu deljenja znanstvenih informacij. Knjižnice lahko delujemo kot povezovalni člen med raziskovalno sfero in prebivalci lokalnega okolja ter se preko različnih dejavnosti, povezanih z občansko znanostjo, aktivno vključujemo v znanstveno opismenjevanje državljanov.
Nina Svetelj iz Mestne knjižnice Kranj pa je predstavila praktični primer odziva knjižnice na dogajanje v družbi in aktivnosti na področju znanstvene pismenosti. Leta 2019 so se v knjižnic povezali z zavodom Znanost na cesti, ki po slovenskih mestih organizira različne dogodke, kot so npr. poljudnoznanstvena predavanja ali okrogle mize. V sodelovanju z njimi so zasnovali sklop pogovornih predavanj Znanost med knjigami.
Naslovnica zbornika povzetkov prispevkov.
Posvetovanje je bilo organizirano v hibridni obliki, slušatelji so lahko predavanjem prisluhnili v prostorih Knjižnice Otona Župančiča Mestne knjižnice Ljubljana in preko videokonferenčnega orodja ZOOM. Finančno podporo posvetu je izkazala tudi Mestna občina Ljubljana. Poskrbljeno je bilo tudi za tuje predavatelje, vsakega izmed njih je tekom celotnega posveta spremljal in mu vsebine, predstavljene v slovenščini, prevajal zanj zadolženi član organizacijskega odbora.
Pripravljen je bil zbornik povzetkov prispevkov predstavljenih na posvetovanju, na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana so dostopne tudi prikazane PowerPoint predstavitve, na knjižničnem profilu družbenega omrežja YouTube pa so že dostopni tudi video posnetki predstavitev vseh prispevkov.
Kako naprej?
Kot je razvidno iz kataloga projektov na portalu Mreže občanske znanosti v Sloveniji v slovenskem okolju trenutno projekti, vezani na odprto znanost in občansko znanost, z nekaj izjemami, potekajo večinoma v akademskem okolju, ali brez posebnega vključevanja knjižnic, kar bi jih naredilo lažje dosegljive vsem državljanom. Kljub temu so bili prvi koraki v preteklosti že storjeni.
Poleg na posvetovanju predstavljenih aktivnosti iz Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica in Mestne knjižnice Kranj, so ciljno usmerjene aktivnosti na področju občanske znanosti v preteklih letih potekale tudi pod okriljem tradicionalnega projekta Noč ima svojo moč – Evropska noč raziskovalcev, kjer sodelujemo nekatere knjižnice kot pridružene partnerice. Ne nazadnje pa so ena izmed aktivnosti, ki smo jih deloma po principu občanske znanosti izvajali v Mestni knjižnici Ljubljana, tudi projekti Zbiranj spominov in Album Ljubljane.
Kot kompetenčni center za stalno strokovno izobraževanje in usposabljanje knjižničarjev in strokovne javnosti smo v sodelovanju s CTK in pod okriljem Učnega centra MKL, v aprilu 2023 že organizirali usposabljanje knjižničnih delavcev za aktivno udeležbo pri svetovnem dogodku 1 knjižničar, 1 vir (#1Lib1Ref oz. 1 Librarian 1 Reference), ki je plod sodelovanja Wikipedije in mednarodnega združenja bibliotekarskih društev in ustanov IFLA, ter ima veliko elementov aktivnosti, ki jih pripisujemo občanski znanosti. Za večji vpliv akcije bo seveda v naslednjih korakih potrebno vključiti tudi naše uporabnike, ki bi strukturirano dodajali preverjene in kakovostne vsebine na slovensko Wikipedijo. Ustrezna izpeljava bi bila toliko bolj ključna za naše uporabnike, saj se slovenski uporabniki za slovenske vsebine ali enciklopedične vsebine v slovenščini ne morejo zanašati na kakršen koli digitalni informacijski vir, kot je to npr. omogočeno za angleško govoreče države preko Encyclopaedie Britannice in drugih virov.
V Mestni knjižnici Ljubljana bomo v prihodnjih mesecih vključeni v aktivnosti projekta European Citizen Science, kjer bomo v sodelovanju z organizacijo Public Libraries 2030, Mestno knjižnico Kranj in nekaterimi drugimi partnerji na evropski in nacionalni (CTK) ravni razvijali modele usposabljanj za vključevanje splošnih knjižnic v projekte in aktivnosti, povezane z odprto znanostjo in občansko znanostjo, ki bodo v našem primeru temeljile tudi na za slovensko okolje prilagojenem vodniku za dvig kompetenc knjižničnega osebja za praktično izvedbo projektov občanske znanosti, ki ga je v angleščini pripravila pristojna delovna skupina pri združenju LIBER.
Z organizacijo posvetovanja smo želeli spodbuditi, da bi pomembnejšo vlogo pri približevanju znanosti občanom in občankam v prihodnosti odigrale splošne knjižnice. Povezovanje univerz z lokalno skupnostjo je ključnega pomena za odličnost univerz, po drugi plati pa lahko to spodbudi implementacijo znanja, ki nastaja na univerzah, v lokalno skupnost. Knjižnice lahko ponudimo prostor, informacijsko in organizacijsko podporo pri projektih, dostop do informacijskih virov in usposabljamo za uporabo raziskovalnih podatkov, predvsem pa izkoristimo možnost naslavljanja širše javnost in izvajanja aktivne promocije znanosti, prvenstveno preko izobraževalnih in prireditvenih dejavnosti.
Glede na prakso iz tujine, bo koncept občanske znanosti pomembna tema za splošne knjižnice v prihodnjih letih, s tematskim posvetom pa smo v MKL izkoristili priložnost, da odpremo to tematiko na nivoju Ljubljane in celotne mreže slovenskih splošnih knjižnic.