Mednarodno srečanje partnerjev mreže EOD in osmo srečanje projekta EODOPEN
Spomladansko srečanje partnerjev mreže EOD (E-knjige po naročilu) in projekta EODOPEN (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je potekalo 11. in 12. maja 2023 v Olomoucu (Češka). Gostili sta ga Raziskovalna knjižnica v Olomoucu in Moravska knjižnica v Brnu. Srečanja se je udeležilo okvirno 45 predstavnikov iz najmanj enajstih držav. Iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) sta se srečanja udeležili dr. Alenka Kavčič-Čolić in Andreja Hari.
Kolaž s srečanja (foto: A. Kavčič-Čolić in A. Hari)
Prvi dan srečanja so v dopoldanskem času potekali trije sestanki delovnih skupin projekta EODOPEN. Prvi je bil na temo razčiščevanja avtorskih pravic, pri čimer smo si partnerji izmenjali znanja in izkušnje s tega področja in predvsem glede sprememb nacionalnih zakonodaj o novi izjemi razprodanih del (out-of-commerce works). Prav tako smo načrtovali časovni razpored nacionalnih delavnic na temo razčiščevanja avtorskih pravic, katero bomo predvidoma jeseni izvedli tudi v NUKu. Naslednja dva sestanka sta potekala istočasno, prvega izmed teh je vodila delovna skupina WG7, ki razvija skupen EODOPEN portal, kjer bodo na voljo digitalizirana dela vseh partnerjev projekta.
Drugi sestanek je bilo srečanje skupine WG4: Dostavni formati digitaliziranega gradiva za uporabnike s posebnimi potrebami (Delivery formats of digitised material for special needs), katero vodi NUK. Dr. Alenka Kavčič-Čolić je predstavila trenutno stanje delovne skupine, katere zahteve projekta smo že izpolnili in katere so trenutno še v delu. Andreja Hari je v nadaljevanju predstavila razvoj zvočnih knjig, predstavila nekaj primerov, pridobljenih tekom testiranja avtomatske pretvorbe formatov, kjer je izpostavila tudi prednosti in slabosti mp3 in DAISY formata zvočnih knjig. Prav tako je predstavila DAISY predvajalnik, njegove prednosti in predvajala nekaj primerov, pridobljenih tekom testiranj. Namen tega je bilo predvsem informiranje in ozaveščanje ostalih knjižničarjev o možnostih, ki so na voljo predvsem slepim in slabovidnim, kot tudi drugim skupinam s posebnimi potrebami (npr. osebam z disleksijo). Za konec smo se posvetili tudi tematiki izobraževalnih vsebin s področja dostopnosti formatov tekom digitalizacije in lokaciji objave teh vsebin, saj morajo biti vsebine prevedene v vse jezike projektnih partnerjev.
V nadaljevanju dneva je sledil skupni del konference. Potekal je pregled delovanja storitve EOD v preteklem letu, novosti na tem področju in različni načrti za prihodnost, ki sta jih predstavili Silvia Gstrein in Stefanie Kapferer iz Univerzitetne knjižnice v Innsbrucku (Avstrija). Mreži EOD se je pred kratkim pridružila tudi Narodna in univerzitetna knjižnica v Stasbourgu (Francija), ki jo je predstavil Pascal Godard. Izvedeli smo veliko o njihovih storitvah digitalizacije v okviru EOD. Po odmoru nam je Petr Žabička iz Češke Moravske knjižnice predstavil tematiko strojnega učenja v knjižnicah, predvsem na področju digitalizacije. V Moravski knjižnici v zadnjih nekaj letih izvajajo projekte s področja umetne inteligence, npr. avtomatsko indeksiranje, iskanje po slikah, optična prepoznava notnih zapisov itd. Žabička je želel izvedeti o drugih podobnih projektih, ki jih izvajajo ali načrtujejo druge organizacije. Namen diskusije je bil poiskati skupno področje partnerjev EOD in EODOPEN za prijavo novega projekta, ki bi ga izvajali po zaključenem EODOPEN. Silvia Gstren je nato vsem prisotnim predstavila kratek pregled stanja projekta EODOPEN. Za zaključek dneva nam je Szabolcs Dancs iz Narodne knjižnice Széchenyi (Madžarska) predstavil orodje za reševanje avtorskih pravic, ki ga v okviru projekta razvija njihova delovna skupina WG6 ter demonstriral delovanje na nekaj primerih. Orodje je trenutno še v razvoju, a bi lahko marsikateri knjižnici olajšalo evidentiranje razčiščevanja avtorskih pravic na ravni posamezne ustanove.
Za konec prvega dne je sledil še ogled mesta ali gostujoče knjižnice in skupna večerja. Na ogled Raziskovalne knjižnice v Olomoucu se nas je odpravila peščica posameznikov, ki smo si ne le ogledali prostore novejšega dela knjižnice, ki se drži starega dela Rdeče cerkve, v katerem bodo sedaj potekale prireditve in razstave, ampak tudi strogo varovani oddelek redkih in starih knjig. Tam smo imeli priložnost videti npr. miniaturno kuharsko knjigo (vidna na naslovni fotografiji), prvo izdajo Cervantesovega dela Don Kihot iz leta 1605 in Karl Marxov Das Kapital iz leta 1867.
Drugi dan konference so sledili še trije sklopi. Petr Žabička iz Češke Moravske knjižnice je predstavil že omenjeni skupen EODOPEN portal, novosti in funkcionalnosti. Za nas je pomembno tudi to, da je portal sedaj na voljo tudi v slovenščini – trenutno je potrebno prevod le še preveriti in dopolniti morebitne popravke. V drugem delu so potekale predstavitve praks promocije projekta EODOPEN (delovna skupina WG2) in sicer je poročala vsaka knjižnica zase. Andreja Hari je poročala stanje in aktivnosti, ki jih izvajamo v NUK-u. Po odmoru je potekal še zadnji del, kjer sta Jerker Rydén in Mårten Asp iz Švedske nacionalne knjižnice predstavila praktičen primer, kako so pri njih v dogovoru s kolektivnimi organizacijami, z enim dogovorom uredili problematiko avtorskih pravic za njihovo celotno zbirko.
Srečanje je potekalo v pozitivnem vzdušju, polno idej in izmenjav praks, ki jih izvajajo različne knjižnice v Evropi. Tovrstnega srečanja v živo se vedno veselimo, saj je sodelovanje preprostejše, delimo si izkušnje in navezujemo stike tudi prek neformalnega druženja.
Veselimo se že jesenskega devetega srečanja projekta EODOPEN, ki ga bo septembra gostila Narodna knjižnica Széchenyi v Budimpešti (Madžarska). Za konec prispevka smo izbrali tudi nekaj utrinkov iz mesta Olomouc.
Utrinki mesta Olomouc (foto: A. Hari)
EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.