Mednarodno letno srečanje predstavnikov nacionalnih agencij za ISBN in ISMN
Letošnje srečanje je gostila Nacionalna knjižnica v Oslu. Po kar treh letih omejitev zaradi COVID-a sta tradicionalni skupščini obeh mednarodnih agencij spet potekali v živo, formalni del skupščine ISBN pa tudi po povezavi Zoom. Prva dva dneva sta bila namenjena mednarodnemu standardnemu identifikatorju za knjige – ISBN. Na prvem delu srečanja smo razpravljali o številnih pomembnih zadevah, ki se nanašajo na sistem označevanja ISBN in širše o založništvu. Zbralo se nas je 64 predstavnikov iz 50 držav, 44 predstavnikov pa je del srečanja ISBN spremljalo virtualno.
Uvodoma nas je nagovoril Aslak Sira Myhre, direktor Norveške nacionalne knjižnice. Zanimiva je zgodovinska povezava Norveške s Švedsko in posledični razvoj nacionalne knjižnice vse od osamosvojitve Norveške leta 1909 do bolj sistematičnega zbiranja obveznega izvoda vseh publikacij, ki izidejo v državi. Aslak Sira Myhre je poudaril pomen obveznega izvoda raznovrstnih knjižničih gradiv in ključni pomen digitalizacije, saj le ta omogoča dostopnost vsem državljanom Norveške. Na optičnih bralnikih dela kar 130 od skupaj 600 zaposlenih. Knjižnični katalog in agencija za ISBN s podatki predstavljata podlago za umestitev digitalnih objektov. Govor je sklenil s prijaznim vprašanjem »Kdo je založnik ali samozaložnik?« in z odgovorom »Založnik je tisti, ki izdaja publikacije z ISBN-jem.«
Sledil je govor predsednika Mednarodne agencije za ISBN Beata Barblana in formalni del skupščine s finančnim poročilom, članarinami za nacionalne agencije, volitvami in poročilom predsednika. Višina članarine za leto 2023 ostaja nespremenjena, za leto 2024 pa pričakujemo zvišanje. Formalne volitve v upravni odbor Mednarodne agencije za ISBN tokrat niso bile potrebne, saj so prejeli 3 kandidature glede na 3 spremembe. Upokojil se je Piero Attanasio iz Italije, ki je v v mednarodni agenciji sodeloval kar 20 let in opravljal dela na različnih funkcijah. Predsednik Mednarodne agencije za ISBN se je Pieru Attanasiou lepo zahvalil. Njegovo mesto je nasledil Giuseppe Fasanella, prav tako iz Italije; ponovno pa sta bila imenovana kandidata Beat Barblan iz ZDA in Jon Windus za Veliko Britanjo in Irsko.
Stella Griffiths, izvršna direktorica Mednarodne agencije za ISBN, je poročala o delovanju mednarodne pisarne. Obveščeni smo bili, da agencija v Afganistanu verjetno ne bo več delovala, in o težavah v delovanju agencije v Ukrajini, o čemer je kasneje podrobneje poročala predstavnica ukrajinske agencije Iryna Pogorelovska. Stela Griffiths je poudarila pomen prevodov standardov in priročnikov za uporabnike oznak ISBN. Slovenski prevod priročnika je eden izmed 12-ih prevodov po zadnji izdaji izvirnika iz leta 2018. Ohranjanje stikov z nacionalnimi agencijami in redno oddajanje poročil ter podatkov o založnikih v mednarodno bazo ISBN je ključno za kvalitetno delo in napredek na področju identifikatorja ISBN. Natančnost pri pripravi letnih poročil nacionalnih agencij za ISBN je osnova za izračun preostale kapacitete predpon ISBN in za načrtovanje prihodnjih razponov pri dodelitvi posameznim nacionalnim agencijam s strani Mednarodne agencije za ISBN. Vsakodnevno delo z založniki in podpora knjižnemu trgu sta nalogi vsake nacionalne agencije za ISBN.
Kristenn Einarsson iz Mednarodnega združenja založnikov CEO World Expression Forum je spregovoril o pomenu spoštovanja avtorskih pravic, o spodbujanju in branjenju svobode objavljanja ter o temeljnih vidikih človekove pravice do svoboda izražanja. Združenje članom pomaga pri svobodnem objavljanju in pri kršitevah svobode objavljanja.
Margit Walsø, direktorica norveške agencije NORLA, je predstavila organizacijo in delovanje te agencije, katere naloga je omogočiti in olajšati založbam ter avtorjem prevod norveških knjig. Agencija NORLA tako vpliva na vladno politiko, ki spodbuja pisanje, branje, svobodo izražanja in avtorske pravice, sodeluje v pripravi politik o ceni knjige, v kolektivnih pogodbah, javnih naročilih in pri upravljanju avtorskih pravic na najvišjih nivojih.
Sledile so tri predstavitve nacionalnih agencij za ISBN. Norveško knjižnico in nacionalno agencijo za ISBN sta predstavili Eva Kathrine Holst in Ragnhild Hauge Clementsen. Norveška knjižnica deluje na dveh lokacijah, v Oslu in v Mo i Rani. V Mo i Rani so odprli delovne prostore v letu 1989 s 50 zaposlenimi, danes pa jih na tej lokaciji dela že 310. Osredotočeni so predvsem na digitalizacijo ter trajno hranjenje gradiva z avtomatskimi skladiščnimi sistemi in prostori. Tudi agencija za ISBN je v Mo i Rani od leta 2005, saj je del oddelka, ki skrbi za obvezni izvod. Pred letom 2005 je bila agencija za ISBN del bibliografskega oddelka. Kot slovenska agencija za ISBN dodeljuje založnikom ustrezne obsege oznak ISBN brezplačno. Vse obsege številk registrantov z več kot desetimi oznakami dodeljuje v upravljanje založnikom. Izdelave črtne kode agencija ne nudi. Norveška agencija za ISBN ima lasten razvoj programske opreme v nacionalni knjižnici. Založniki oddajo norveški knjižnici 3 tiskane obvezne izvode, od 1. januarja 2022 pa zbirajo tudi digitalne izvirnike tiskanih knjig. Letno dodelijo nekaj manj kot 1.000 založniških predpon, v bazi založnikov imajo 18.656 založnikov, od tega 1.040 neaktivnih. V letu 2021 so z obveznim izvodom pridobili 9.324 dokumentov knjižničnega gradiva z oznako ISBN.
Turško nacionalno agencijo za ISBN je predstavila Ayda Perçin.Turška nacionalna agencija za ISBN deluje od leta 1987 ter sodi neposredno pod Direktorat za knjižničarstvo in založništvo pri Ministrstvu za kulturo in turizem. ISBN je v Turčiji brezplačen, ni obvezen, a skoraj vse publikacije pridobijo ISBN. Založniki za ISBN se v aplikaciji registrirajo in oddajo zahtevek za ISBN. Komunikacija poteka podobno kot v slovenski aplikaciji Založniki v NUK. Med vzroki za zavrnitev zahtevkov po oznaki ISBN pa najpogosteje navajajo nedoslednost podatkov, npr. pri naslovu dela in jezika, v katerem je delo objavljeno, ne ujemajo se podatki o številu zvezkov iz zahtevanih oznak ISBN ali manjka ime v polju avtorja. Podobno kot narašča število dodeljenih oznak ISBN, narašča tudi število obveznih izvodov. Lani so zaznali več kot 87.000 dodeljenih oznak ISBN za tiskane knjige in več kot 14.000 oznak ISBN za e-knjige, zadnja leta pa beležijo več kot 3.000 založnikov z novimi predponami ISBN.
Iryna Pogorelovska je nazorno predstavila težke razmere v Ukrajini zaradi vojne. Deležna je bila posebne pozornosti in predvsem podpore navzočih. Med drugim je povedala, da združuje delo v 24-ih regijah, Kijevu ter v dveh avtonomnih republikah Krim in Sevastopol. Državna znanstvena ustanova Ukrajinske knjižne zbornice Ivana Fedorova, skrajšano Knjižna zbornica Ukrajine, je bila ustanovljena leta 1919 v Harkovu in poleg agencije za ISBN, ki deluje od leta 1997, skrbi še za UDK, nacionalno bibliografijo, založniško statistiko, centralni arhiv tiskanih publikacij, ISSN, informacijski center in založništvo. Ustanova hrani več kot 14 milijonov različnih dokumentov knjižničnega gradiva. V agenciji za ISBN delajo 4 zaposleni. Baza ISBN šteje 1.056 založnikov. V letu 2018 so v Odesi organizirali tudi dobro obiskan seminar založnikov. V Ukrajini je kar 30.681 knjižnic, od tega 12 državnih ali nacionalnih in 181 univerzitetnih. Več kot 100 knjižnic je poškodovanih ali uničenih v vojni. Prav tako je bilo pred vojno dobro razvito in organizirano založništvo ter knjigotrštvo, zdaj pa so tudi številne knjigarne uničene. Zaključek referata smo podprli z aplavzom za Ukrajino.
V delavnici smo v štirih skupinah ugotovili, da je v koronskem času opazen porast samozaložništva. Založniki so v tem času postali inovativni, začeli so izdajati več na digitalnih medijih, razvili so digitalna orodja in spodbujali digitalno prodajo. Ugotovili smo, da je pandemija pomembno vplivala na delovanje nacionalnih agencij. Nekatere agencije so se po pandemiji vrnile na delo v pisarne, druge pa nadaljujejo s hibridnim načinom dela, kar pa na stranke, to je založnike, nima posebnega vpliva. Odprava zaprtja večine javnega življenja in vrnitev v šole je imela za posledico povečanje prodaje. Med pandemijo je bil zaznan tudi porast prodaje leposlovja.
Nick Woods, izvršni direktor Mednarodne agencije za ISBN, in Wolfram Krajewski, podpredsednik Mednarodne agencije za ISMN, sta pokazala strukturo in funkcionalnosti na spletni strani Mednarodne agencije za ISBN. Ob tem sta poudarila pomen letnih statistik, ki jih prispevajo nacionalne agencije, še posebej podatkov o založnikih. Pokazala sta razvoj spletnega orodja, spregovorila o varnosti hranjenja podatkov in možnostih nadaljnjega razvoja spletnega okolja v podporo nacionalnim agencijam.
Stella Griffiths je predstavila nov identifikator ISO. Mednarodna organizacija za standardizacijo ISO se je prvič sestala leta 1946, leta 1972 pa je izdala prvo izdajo standarda ISBN (ISO 2108). Organizacija v letu 2017 šteje že 70 let, ima 163 članov in je izdala več kot 21.000 standardov. Bistvo mednarodne organizacije je identifikacija in opis, standardizacija identifikatorjev informacij, opis ter povezani metapodatki in modeli za uporabo v informacijah v organizacijah, vključno s knjižnicami, muzeji in arhivi. Vsem sta znana identifikatorja ISBN za monografije in ISSN za serijske publikacije, nekoliko manj DOI in ISBN za članke ter ISNI za identiteto avtorja medijskih vsebin. Kaj pa identifikator za raziskovalni projekt? Gre za Research Activity Identifier (RAiD), identifikator, ki je sestavljen iz dveh delov in lahko vključuje tudi druge identifikatorje, npr. DOI. Standardizacija poteka od leta 2018, standard bo verjetno objavljen pred koncem leta 2022. Tudi identifikator ISCC je v razvoju od oktobra 2019 in bo predvidoma standardiziran leta 2024. Identifikator ISCC – International Standard Content Code je predlog za univerzalni identifikator za digitalna sredstva, ki kodirajo besedilo, slike, zvok, video ali drugo vsebino. ISCC se samodejno ustvari iz digitalne vsebine.
Program ISBN pri CELARC (regionalni center za razvoj knjige v Južni Ameriki in na Karibih) je predstavil José Diego González Mendoza. Organizacija CELARC povezuje Mednarodno agencijo za ISBN in 17 regionalnih agencij ter promovira, izobražuje in razvija programsko opremo za ISBN agencije v Južni Ameriki. V letu 2020 je bilo v Južni Ameriki vsak dan dodeljenih 594 oznak ISBN, število pa se še povečuje. Organizacija CELARC skrbi tudi za regionalna izobraževanja in publiciranje. Najštevilčnejše so zastopane agencije v Braziliji, kjer je več kot polovica dodeljenih oznak ISBN.
V letu 2023 je predvideno srečanje v Maroku. Rajaa Belaydi iz Nacionalne knjižnice v Rabatu je v privlačnem filmu predstavil bogastvo in delo te maroške osrednje ustanove na področju knjige ter vse lepo povabil na naslednje mednarodno srečanje.
Tretji dan je bil namenjen Mednarodni agenciji za ISMN. Pozdravila nas je Birgit Böcher, generalna direktorica Mednarodne agencije za ISMN. Predstavljena so bila poročila vodstva agencije, delo v preteklem letu in načrti za leto 2023. Zanimiva je bila predstavitev programskega orodja za ISMN, ki omogoča dnevno delo z vsemi deležniki, ki upravljajo z oznakami ISMN. Predstavniki nacionalnih agencij smo podali kratko poročilo o delu. Nacionalna knjižnica gostiteljica je pripravila predstavitev glasbenega oddelka, redkih ali zanimivih norveških partitur in kratek kulturni glasbeni program. Srečanje smo zaključili z ogledom stalne razstave norveške nacionalne knjižnice.