Mednarodna literarna nagrada Dublin (Dublin Literary Award), edina literarna nagrada, za katero nagrajence predlagajo knjižnice

Nagrada Dublin Literary Award je bila ustanovljena leta 1996 na pobudo takratnega dublinskega župana, dublinskega mestnega sveta in ameriške družbe IMPAC, ki je imela takrat svoj evropski sedež v Dublinu. Nagrado so sprva poimenovali IMPAC Dublin Literary Award in ustanovili sklad za njeno financiranje, ki se je do leta 2014 izčrpal. Od leta 2015 nagrado financira izključno dublinski mestni svet (Dublin City Council), preimenovala pa se je v Dublin Literary Award. Organizirajo jo knjižnice mesta Dublin, podpira jo tudi mesto Dublin kot Unescovo mesto literature.

Mednarodna literarna nagrada Dublin (Dublin Literary Award) se že od začetka priklanja kakovostni literaturi. To je ena najprestižnejših literarnih nagrad na svetu, (vredna je 100.000 evrov), za delo, napisano v angleščini, pri prevedenih delih si avtor in prevajalec razdelita ta znesek v razmerju 75.000 evrov avtor in 25.000 evrov prevajalec.

Srce nagrade je mreža splošnih knjižnic z vsega sveta, ki so k sodelovanju povabljene, ta literarna nagrada je namreč edina, za katero nominirance izbirajo izključno knjižničarji splošnih knjižnic. Vsaka knjižnica lahko nominira eno delo. Iz nominacij je razvidno, da knjižnice velikokrat predlagajo kakovostna ali nagrajena dela iz svojih držav, razen, kadar zaradi razpisnih pogojev to ni mogoče. Nagrada izraža literarni okus bralcev iz različnih delov sveta, zato je tudi tako dragocena.

Mestna knjižnica Ljubljana sodeluje pri nominacijah že od leta 2004. Takrat smo bili povabljeni k sodelovanju kot Knjižnica Otona Župančiča, za nagrado smo predlagali Mazzinijevega Telesnega čuvaja. Po letu 2008 smo se vse ljubljanske splošne knjižnice združile in zdaj pri nagradi sodelujemo kot Mestna knjižnica Ljubljana. Že kar kmalu smo se odločili, da bomo za nagrado nominirali kakovostne, po možnosti v Sloveniji že nagrajene avtorje, ki so prevedeni v angleščino, kar je tudi pogoj za nominacijo.

Do zdaj smo nominirali naslednje slovenske avtorje:

• Vlado Žabot: Sukub (2009),
• Feri Lainšček: Muriša (2010),
• Eva Petrič: Vsi so jedli suši (2011),
• Miha Mazzini: Nemška loterija (2014),
• Evald Flisar: Na zlati obali (2015),
• Gabriela Babnik: Sušna doba (2017),
• Jela Krečič: Ni druge (2018),
• Mojca Kumerdej: Kronosova žetev (2019),
• Jasmin Frelih: Na/pol (2020),
• Sebastijan Pregelj: Kronika pozabljanja (2021),
• Goran Vojnovič: Figa (2022),
• Ana Schnabl: Mojstrovina (2023).

Tujega avtorja izberemo samo v primeru, če nihče od naših literatov ne ustreza pogojem za nominacijo. Prav za letošnjo nagrado smo predlagali delo bosansko-ameriškega avtorja Aleksandra Hemona, The world and all that it holds.

Leta 2015 smo, na pobudo takratne direktorice Mestne knjižnice Ljubljana, Jelke Gazvoda, ustanovili delovno skupino, sestavljeno iz knjižničarjev in bibliotekarjev iz različnih enot Mestne knjižnice Ljubljana. Vsi so bili v delovno skupino povabljeni in so se temu tudi z veseljem odzvali. Do lani (2023) je bila delovna skupina v isti zasedbi, zdaj pa smo skupino pomladili. Sistematično spremljamo slovensko knjižno produkcijo, predvsem nagrajene knjige, ki so prevedene v angleščino. Knjige preberemo v slovenščini, obrazložitev za nominacijo pa napišemo v angleščini, tako kot zahteva produkcija nagrade. Nominirance obveščamo preko njihovih slovenskih založb.

Povezali smo se z Javno agencijo za knjigo in društvom prevajalcev. Leta 2015 je bila na zaključno prireditev v Dublin povabljena tudi direktorica Mestne knjižnice Ljubljana.

Nagradi smo prilagodili svojo nabavno politiko, slovenske nominirance kupimo v angleškem prevodu za naše večje enote in jih tam tudi promoviramo. Ob razglasitvi krajšega seznama kupimo vse nominirance in jih razstavimo v Knjižnici Otona Župančiča, osrednji enoti Mestne Knjižnice Ljubljana.

Pri dublinski nagradi od leta 2017 sodeluje tudi Mariborska knjižnica, s katero smo se letos povezali za sodelovanje pri predlogih za nominacijo.

Dela, izbrana za nominacijo, morajo zadostovati določenim pogojem. Za leto 2024 so bili pogoji naslednji:

• delo mora biti roman živečega avtorja,
• delo mora imeti literarno vrednost,
• delo mora biti prvič objavljeno v angleščini ali angleškem prevodu med 1. julijem 2022 in 30. junijem 2023.

Organizatorji najprej objavijo seznam vseh nominirancev (Longlist), izmed teh pa ocenjevalci izberejo krajši seznam (Shortlist), navadno deset najboljših del, eno od teh kasneje postane zmagovalec. Vsako leto se ocenjevalci menjajo, med njimi so profesorji književnosti, eminentni avtorji, prevajalci in poznavalci različnih literatur. Leta 2012 je bila med njimi tudi Dubravka Ugrešič, hrvaška pisateljica, esejistka in prevajalka.
Vsi avtorji, ki pridejo v ožji izbor, morajo biti na voljo za predstavitev svojega dela v primeru zmage. Zmagovalec in prevajalec se morata udeležiti podelitve nagrade v Dublinu, dan po podelitvi se mora zmagovalec udeležiti branja.

Kar nekaj prejemnikov te nagrade je prevedenih v slovenščino, med drugimi:

• Javier Marias: Tako belo srce (1997),
• Orhan Pamuk: Ime mi je rdeča (2003),
• Per Petterson: Konje krast (2007),
• Colum Mccann: Naj se širni svet vrti (2011) in
• Juan Gabriel Vasquez: Zvok stvari, ki padajo (2014).

Za leto 2024 je bilo nominiranih 70 naslovov, predlagalo jih je 80 knjižnic iz 35 držav. Zmagovalca bodo razglasili na zaključni prireditvi, 23. maja v Dublinu.

V vseh teh letih smo knjižničarji Mestne knjižnice Ljubljana v Dublinu predstavili veliko slovenskih avtorjev, v zadnjih letih se je povečalo tudi število prevodov naših avtorjev v angleščino. Mednarodna literarna nagrada Dublin je odlična priložnost, da širša svetovna javnost spozna našo literarno produkcijo, naše kakovostne avtorje in nenazadnje tudi delo naših knjižnic.

Za konec naj navedem še odlomek iz govora Emily Ruskovich, nagrajenke za leto 2019:
Knjižnice so mesta prijaznosti, ki obstajajo z edinim namenom, da nas povežejo med seboj in s samim seboj.

Več o Dublin Literary Award si lahko preberete na spletni strani.