Mednarodna konferenca pravnih in sorodnih knjižnic Jugovzhodne Evrope SEALL 2026
- Violetta Bottazzo, Sekcija za specialne knjižnice ZBDS in Združenje SEALL
- mag. Dragutin Nemec, Univerza v Zagrebu, Pravna fakulteta in Združenje SEALL
- Tomaž Ulčakar, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je po desetih letih ponovno gostila Mednarodno konferenco pravnih in sorodnih knjižnic Jugovzhodne Evrope SEALL 2026, ki je potekala 24. in 25. septembra 2026. Konferenca je bila pomemben prostor za znanstveno in strokovno izmenjavo izkušenj informacijskih strokovnjakov s področja pravnih in sorodnih knjižnic, informacijskih znanosti ter prava.
Konferenca SEALL 2026, ki je nastala v sodelovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in združenja SEALL, je bila odlična priložnost za srečanje, mreženje in skupni razmislek o knjižničarstvu ter sorodnih disciplinah, pa tudi o specifičnih izzivih in priložnostih, ki oblikujejo našo regijo.
Udeležence so uvodoma nagovorili dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Miroslav Cerar, predsednica ZBDS Damjana Vovk in Violetta Bottazzo v imenu programsko-organizacijskega odbora konference. Pozdravne nagovore je sklenil predsednik združenja SEALL mag. Dragutin Nemec in s tem udeležence uvedel v prvi dan konference.
V središču programa je bil interdisciplinarni in celostni pristop k pravnemu in sorodnemu knjižničarstvu v sodobnem digitalnem okolju in dobi umetne inteligence. Takšno razumevanje pravnega in sorodnega knjižničarstva odpira prostor za nove poglede in inovativne prakse, ki presegajo tradicionalne okvire delovanja knjižnic. Posebna pozornost je bila namenjena procesom digitalne preobrazbe, spremembam, ki se odvijajo znotraj pravnih in sorodnih knjižnic, ter vlogi, ki jo imajo knjižnice v svojih skupnostih.
Z izmenjavo izkušenj in primerov dobrih praks so imeli udeleženci priložnost razpravljati o profesionalnem razvoju pravnih in sorodnih knjižničarjev, prihodnosti knjižnic, odprti znanosti, pomenu krepitve kompetenc na področju informacijske, digitalne in umetnointeligenčne pismenosti, etični in pravni odgovornosti pri uporabi orodij umetne inteligence ter pomenu sinergije in povezovanja pravnih knjižnic prek mreže SEALL.
Konferenca SEALL tako ni bila le prostor izmenjave znanja, temveč tudi vir navdiha, novih idej in strokovnega povezovanja.
Glavni cilj konference z naslovom Pravne knjižnice JV Evrope: Digitalna preobrazba in regionalno povezovanje je bil nadaljnja krepitev mreže sodelovanja, izmenjava dobrih praks pri digitalizaciji pravnih virov ter naslavljanje izzivov, ki jih umetna inteligenca prinaša v pravno informacijsko okolje, vključno z vprašanji uresničevanja načel etičnega kodeksa stroke.
Osrednje uvodno predavanje prvega dne je imela dr. Mojca Kotar, pomočnica glavnega tajnika Univerze v Ljubljani za knjižnični sistem, ki je predstavila pravne podlage za odprto znanost v evropskem raziskovalnem prostoru in Sloveniji.

Odprtje konference SEALL 2026 (Foto: Gregor Ilaš)
Konferenca SEALL 2026 je potekala v dveh osrednjih vsebinskih sklopih. Prvi dan srečanja je bil namenjen pravu v digitalni dobi, odprtemu dostopu do pravnih virov ter izzivom in rešitvam pri digitalizaciji. Predavanja in razprave so odprli vprašanja vidnosti znanstvenih rezultatov v odprti znanosti, diamantnega odprtega dostopa, razvoja kompetenc v digitalni dobi, spreminjanja profesionalne identitete knjižničarjev ter razvoja infrastrukture za umetno inteligenco in odprto znanost.
Drugi dan, naslovljen Prihodnost pravnih in sorodnih knjižnic: med digitalno preobrazbo in umetno inteligenco, je razpravo še izraziteje usmeril v prihodnost knjižnic in knjižničarskega poklica. Uvodno vabljeno predavanje doc. dr. Ines Vodopivec Umetna inteligenca kot javno dobro je odprlo širši razmislek o tem, kakšno umetno inteligenco želimo ter kakšna naj bo pri njenem razvoju in uporabi vloga knjižnic.
V nadaljevanju so se predavatelji posvetili vlogi knjižničarja kot izobraževalca ter vključevanju informacijske, digitalne in umentointeligenčne pismenosti v izobraževalni proces. Posebna pozornost je bila namenjena tudi avtorskopravnim in etičnim vidikom uporabe umetne inteligence. Razprave so pokazale, da ob generativni umetni inteligenci ni več dovolj zgolj znati poiskati informacije, temveč je treba razumeti tudi, kako je nastala, kako preveriti njeno verodostojnost ter kako nova orodja uporabljati odgovorno in kritično.
Pomemben del drugega dne je bila predstavitev sedmih posterjev, ki so ponudili vpogled v delovanje različnih pravnih in sorodnih knjižnic v Sloveniji in širši regiji. Predstavitvi visokošolskih knjižnici pravnih fakultet v Ljubljani in Mariboru sta izpostavili pomen knjižnic v pravnem izobraževanju in raziskovanju z bogatimi viri in storitvami. Pomembnost razvoja pravnega izobraževanja je bila predstavljena v posterju iz centralne Srbije. Posterja sta tudi prikazala delovanje specialnih knjižnic Centralne pravosodne knjižnice pri Vrhovnem sodišču RS in Knjižnice Državnega zbora. Med predstavitvami je tudi poster o bibliotečno-informacijskem sistemu Univerze v Banji Luki, ki povezuje 18 knjižnic ter razvija skupno digitalno okolje z e-knjižnico, elektronskim katalogom, digitalnimi publikacijami, odprtim dostopom in dostopom do elektronskih virov. Zelo konkreten pogled na uporabo umetne inteligence je ponudila Pravna fakulteta Univerze na Reki s predstavitvijo UI asistenta v sistemu Primo VE. Orodje omogoča večjezično iskanje, sintezo informacij in pripravo povzetkov literature, ob njegovih možnostih pa so avtorji opozorili tudi na halucinacije, omejen nabor virov in nevarnost nekritičnega zaupanja v rezultate. Posterji so tako kljub raznolikosti predstavljenih knjižničnih okolij pokazali skupno usmerjenost v zagotavljanje kakovostnih in zanesljivih informacij, podporo uporabnikom ter razvoj storitev kot odziv na digitalno preobrazbo in nove tehnologije.
O uporabi umetne inteligence, etičnih vprašanjih in pomenu etičnega kodeksa je tekla tudi okrogla miza, ki jo je moderiral mag. Marijan Špoljar. V zaključnem delu programa je bila predstavljena še strategija uporabe umetne inteligence v pravu.
Zadnje vsebinsko predavanje na konferenci je imel predsednik združenja SEALL mag. Dragutin Nemec z naslovom Prihodnost pravnih in sorodnih knjižnic in regionalno sodelovanje. Ob tem je poudaril, da že sama konferenca SEALL predstavlja del prihodnosti pravnih in sorodnih knjižnic Jugovzhodne Evrope, ter ob zaključku povzel ključna sporočila konference.
Zaključki konference
Pravne, sorodne in visokošolske knjižnice se skupaj s knjižničarji in svojimi matičnimi ustanovami v naslednji fazi razvoja soočajo z novimi izzivi, ki jih prinašajo najnovejše tehnološke spremembe ter preobrazba poslovnih in izobraževalnih praks. Predstavitve na konferenci so poudarile, da se morajo knjižnice na te izzive aktivno odzvati, da bi tudi v novih modelih delovanja zagotavljale prost dostop do informacij, hkrati pa ohranile – in, kar je ključno – okrepile svoje obstoječe vloge v institucionalnih procesih.
Med ključnimi področji so bili izpostavljeni uporaba digitalnih tehnologij, kot je umetna inteligenca, v pravu, znanosti in izobraževanju ter vloga knjižničarja kot aktivnega udeleženca pri spodbujanju informacijske pismenosti akademskih uporabnikov. Poudarjena je bila tudi vloga knjižničarjev pri spodbujanju in omogočanju odprte znanosti, ohranjanju uveljavljenih in univerzalnih etičnih vrednot v novih razmerah ter prispevanju k izobraževanju in znanstvenemu raziskovanju.
Konferenca je poudarila potrebo, da pravni in sorodni knjižničarji prevzamejo širšo in aktivnejšo vlogo, ki presega zgolj tehnično podporo procesom. Za to morajo nadalje razvijati svoje kompetence, krepiti znanje in spretnosti ter proaktivno zagovarjati svojo strokovno vlogo znotraj matičnih ustanov. Hkrati se morajo odzivati na nove pogoje dela, izobraževanja, raziskovanja in delovanja knjižnic.
Izmenjava informacij in dobrih praks v nenehno spreminjajočem se okolju ter povezovanje knjižničarjev prek konferenc in združenj, kot je regionalni SEALL, predstavljata pomemben način ozaveščanja o teh potrebah tako med knjižničarji kot znotraj njihovih matičnih ustanov.
Konferenca je pokazala, da digitalna preobrazba in umetna inteligenca ne zmanjšujeta potrebe po knjižničarju, temveč spreminjata razloge, zaradi katerih ga uporabniki potrebujejo. Knjižničarji postajajo vse bolj izobraževalci, svetovalci in partnerji pri kritični in odgovorni uporabi informacij. V okolju, v katerem lahko umetna inteligenca hitro ustvari prepričljive odgovore in vsebine, postajajo preverljivost, transparentnost, zanesljivost virov in kritična presoja informacij še pomembnejše.
Prav tako je konferenca ponovno potrdila pomen regionalnega povezovanja. Za razmeroma majhno strokovno skupnost pravnih in sorodnih knjižnic so sodelovanje, izmenjava izkušenj in dobrih praks ter skupno iskanje odgovorov na nove izzive pomembna razvojna prednost.
SEALL 2026 tako ni ponudil le odgovorov, temveč tudi nova vprašanja in izhodišča za nadaljnji strokovni dialog. Verjamemo, da je konferenca ponovno pokazala vrednost povezovanja in aktivnega prispevka k mednarodnemu dialogu pravnih in sorodnih knjižničarjev.
Dialog bomo nadaljevali – nasvidenje na naslednjem srečanju SEALL v Sarajevu.
Tomaž Ulčakar, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta