Medijska in informacijska pismenost: prepoznavanje najpogostejših načinov zanikanja znanosti

HIV ne povzroča aidsa. Svet je nastal leta 4004 pred n. št. Kajenje ne povzroča raka. Če se podnebne spremembe dogajajo, to nima nič skupnega s človeško ustvarjenimi emisijami CO2 (Diethelm in McKee, 2009). Novi koronavirus je ustvarjen umetno, da nas zapre v hiše, medtem ko masovno postavljajo 5G-antene. V cepivih proti covid-19 so čipi za nadzor prebivalstva (Goodman in Carmichael, 2020). Posledice takšnih stališč so lahko usodne. Med epidemijo novega koronavirusa smo priča prenekateri škodi, nekatere zavajajoče informacije so vzele tudi življenja. Evropska komisija dezinformacije opredeljuje kot dokazljivo napačne in zavajajoče informacije, ki so ustvarjene, predstavljene in razširjene zaradi ekonomskih koristi ali namernega zavajanja javnosti ter lahko povzročijo javno škodo. (Evropska komisija, 2018). Na kratko poglejmo glavne značilnosti najpogosteje uporabljenih načinov širjenja dvomov o znanstvenih ugotovitvah in širjenja lažnih informacij o znanosti. Združeni so pod kratico FLICC.

Lažni strokovnjaki
Kadar smo bolni, gremo k zdravniku. Če potrebujemo pravno pomoč, jo poiščemo pri odvetniku. Ko zboli hišni ljubljenček, ga peljemo k veterinarju. Če sami nismo strokovnjaki na nekem področju, zaupamo ljudem, ki imajo strokovno znanje. Lažni strokovnjaki izrabljajo prav to naše zaupanje v strokovnjake. Pretvarjajo se, da imajo strokovna znanja o področju, o katerem govorijo, čeprav ga nimajo. Svoja mnenja o podnebnih spremembah podajajo kot klimatologi, čeprav to niso. Podajajo epidemiološka mnenja, v resnici pa so morda alternativni zdravilci. V ta sklop zavajanja spadajo tudi druge metode, kot je dvom o znanstvenem konsenzu ali dajanje občutka, da je manjšina znanstvenikov, ki sodelujejo pri zanikanju znanosti, večja, kot je v resnici (magnified minority). Čas epidemije je ustvaril nekaj znanstvenikov, ki sodelujejo pri širjenju zavajajočih informacij. Zanikovalci znanosti so hiteli pojasnjevat, da ta in ta »legitimni znanstvenik« podpira njihovo trditev. Pogosto gre ta manjšina strokovnjakov, skupaj s svojimi zavezniki, v napad na resnične strokovnjake in jih pri tem obtožuje, da so »plačanci« in da so se prodali nekim zlonamernim elitnim skupinam.
Kritično opazovanje pokaže, da na primer znanstveniki, ki dvomijo o globalnem segrevanju, skoraj nikoli niso klimatologi. Dejansko je mogoče najti zelo malo resničnih zdravnikov, ki so proti cepljenju. Mnogi nasprotniki cepljenja, ki se razglašajo za zdravnike, se v resnici ukvarjajo z alternativno medicino, na primer kiropraktiko ali naturopatijo. In tudi, če je med njimi majhen odstotek zdravnikov, ki nasprotujejo cepljenju, gre v resnici za redke posameznike, ki predstavljajo obroben pogled na cepljenje, ki nasprotuje znanstvenemu konsenzu (Dunning, 2019).

Zmotna logika
Zmotna logika je izraz, s katerim označujemo argumente, ki se na prvi pogled zdijo pravilni in logični, a gre v resnici za napačno sklepanje. To je najljubše orodje psevdoznanstvenikov. Zmotna logika izhaja iz težnje možganov, da razmišljajo anekdotično, in ne logično. Tako so lahko številni argumenti, ki so zmotno logični, še vedno prepričljivi. Zanikovalci znanosti morajo izhajati iz zmotne logike, saj nimajo prepričljive znanosti na svoji strani.
Seznam zmotnih logik je obsežen: ad hominem (napad na človeka), argument iz avtoritete, argument iz nevednosti, argument iz osebne nejevere, argument iz posledice, lažni kontinuum, mešanje korelacije in vzročnosti, mešanje trenutno manjkajoče razlage z nerazložljivim, nedoslednost, neizražena glavna predpostavka, spolzko pobočje, slamnati mož in druge (Cook, 2020). Pogosta trditev kot način zmotne logike, ki ga uporabljajo podnebni zanikovalci, je, da znanstveniki niti jutrišnjega vremena ne morejo zanesljivo napovedati, kako naj torej zaupamo vsemu, kar govorijo o podnebju. To je ena od zmotnih logik – rdeča sled ali nepomembna motnja, s katero preusmerijo pozornost na neko nepomembno podrobnost. Podnebje si predstavljajte kot prihodek in naložbe, medtem ko je vreme trenutna količina denarja v denarnici. Zmota, ki ji rečemo spolzko pobočje in jo pogosto slišimo v zvezi s cepivi, je trditev, da če vlada določa cepiva za naše otroke, bo to privedlo do popolnega vladnega nadzora nad našimi telesi in bomo vsi mikročipirani itd. (Dunning, 2019). Zmotno logiko uporabljajo tudi z napačnim predstavljanjem znanosti ali pretiranim poenostavljanjem, hitrim sklepanjem ali predstavitvijo le dveh možnosti, kadar jih je na voljo več (lažna dihotomija). Mit o tem, da je CO2 plin v sledovih in zato ne more povzročiti globalnih sprememb, je primer nepomembne motnje in prenagljenega sklepanja, saj preskoči vso znanost o delovanju učinka tople grede (Wiel, 2015).

Nemogoča pričakovanja
Naslednje strateško zanikanje znanosti so nemogoča pričakovanja do obstoječe znanosti, kar pomeni, da če teh pričakovanj ne more izpolniti, je vse neveljavno in je treba to v celoti zavrniti. Nobena znanstvena ugotovitev ni stoodstotno dokazana, v čemer je pravzaprav moč znanstvene metode. Vsaka ugotovitev ostaja odprta za nove informacije in izboljšave, zato je vedno boljša in močnejša. Znanstveni proces po definiciji ni nikoli popoln (Dunning, 2019).
Tobačna industrija je to strategijo, da je dvomila in vzpostavila polemike o napredku medicinskega znanja, zelo izkoristila. V primeru podnebne znanosti so bili izrazi, kot je »zelo verjetno« v poročilu IPCC (ki se uporabljajo za verjetnost, večjo od 95 odstotkov), uporabljeni za trditev, da znanstveniki niso prepričani o svojih rezultatih (Wiel, 2015).
Zanikovalci globalnega segrevanja: »Pričakujemo, da če je globalno segrevanje resnično, potem bo vsak dan letošnjega leta toplejši od lanskega.« Segrevanje ne deluje na tak način, vendar je takšno nemogoče pričakovanje preprosto podtakniti ljudem, da jih prepričamo, da trditve o segrevanju ne držijo. Nasprotniki cepljenja: »Ali so cepiva popolnoma varna?« Ne, majhen odstotek ljudi ima negativno reakcijo, zato bi jih morali po njihovem mnenju vsi zavrniti (Dunning, 2019).

Pri selektivni (ali zavajajoči) izbiri dejstev (češenj) lahko trdimo, da gre za drevo z modrimi češnjami. A kaj pravi celoten dokaz? (avtorica grafike: M. Keber)
To je postopek izbiranja samo tistih podatkov, ki podpirajo najljubše ugotovitve, pri tem pa se prezrejo vsi drugi podatki. Nedolžnemu občinstvu se potem lahko zdi, da drugih podatkov, razen tistih, ki jih je nekdo selektivno izbral, ni. Pri nabiranju češenj zanikovalci znanosti vedno izločijo ugotovitve, ki nasprotujejo predstavljeni trditvi, medtem ko si dobra znanost prizadeva vključiti čim več nasprotujočih si informacij, saj so prizadevanja, da se ovržejo hipoteze, ključni del znanstvene metode. Z nabiranjem češenj je zelo preprosto pokazati, da svetovne temperature padajo ali so konstantne. Vse, kar morate storiti, je, da v določenem časovnem okviru izpostavite določeno regijo. To lahko preprosto vidite na skoraj vseh videoposnetkih na kanalu YouTube, v katerih zanikajo globalno segrevanje. Preprosto lahko izberemo nekaj primerov neželenih reakcij na cepivo in nanje pokažemo, kot da predstavljajo verjeten rezultat cepljenja, kar lažno nakazuje na to, da je cepljenje zelo nevarno (Dunning, 2019).

Kot primer si oglejmo naslednjo trditev iz članka nekdanjega senatorja Schmitta iz leta 2009: Arktični morski led se je vrnil na pokritje iz leta 1989. Tehnično je res, da je aprila 2009 obseg ledu presegel obseg ledu aprila 1989. Toda napačno je trditi, da to pomeni, da je imel Schmitt prav, ko je leta 2009 trdil, da se je »morski led vrnil na raven iz leta 1989«. Schmitt je zajel le košček podatkov (češnja) in jih prikazal kot edine. Če pogledamo daljše časovno obdobje, vidimo, da je stanje zelo drugačno (Bokulich, 2012).

Teorije zarote
Teorije zarote se oblikujejo in širijo na območju dvoma, nevednosti in jeze. Svet je vse bolj kompleksen. Znanost se vse bolj atomizira in raziskuje neverjetne podrobnosti pojavov. Ljudje po drugi strani želijo splošne, preproste in jasne odgovore na zapletena vprašanja. Znanost, ki ima koncept dvoma zapisan v temelj svojega delovanja, nagovarja človeka, ki dvomi o vsem. Isti človek o vsem ve malo ali nič, in pričakuje, da bo vse razumel dovolj dobro, da bo o tem imel mnenje. Ti dve silnici vlečeta narazen in ustvarjata polje za teorije zarot. (Zadel, v Cvjetović, 2021)
Če vse drugo ne uspe, je skrajno sredstvo teorija zarote. »Kdo bi se s tem strinjal, razen če si plačan za to?« Stavek, ki smo ga med epidemijo zelo pogosto slišali. Zanikovalci znanosti pogosto uporabljajo tudi besede z verskim prizvokom, kot je dogma ali ortodoksija, da opišejo ugotovitve, ki jim niso všeč. Po njihovem mnenju znanstveniki na vse načine preprečujejo odkritja novincev, ker bi to ogrozilo njihova zagotovljena sredstva. Ker veste, donatorji financirajo raziskave v upanju, da se ne bodo ničesar novega naučili in nič novega odkrili in bodo še naprej pisali čeke, dokler jim bodo v zameno dali samo isto staro tradicionalno dogmo. Res zelo smiselno, kajne? (Dunning, 2019)
Ena najbolj znanih teorij zarot danes trdi, da vsi svetovni podnebni znanstveniki namerno objavljajo lažne podatke. Zakaj so se tako odločili? Ker imajo tako stalen dotok velike količine denarja iz sektorja obnovljivih virov energije. Zdravniki pa so glede na »razkritja« vsi podkupljenci družbe Big Pharma, pripravljeni izdajati nevarna cepiva, da bi vsi zboleli, oni pa bi zaslužili velike vsote denarja (Dunning, 2019).

Primer: 5G-čip v cepivu
Po spletu je zaokrožil načrt, poimenovan »Covid-19 5G Chip Diagram«. Ena od teorij zarote namreč trdi, da je koronavirus umetno ustvarjen z namenom, da nas osami, da bodo medtem postavili 5G-antene. Antene naj bi bile namenjene nadzoru prebivalstva prek čipov. Načrtovali naj bi, da nam bi čipe vbrizgali skupaj s cepivom proti covidu-19. To naj bi pojasnil ta načrt. Načrt, ki naj bi bila shema čipa, je bil označen tudi z oznako »zaupno«, kar je bil še dodaten dokaz, da gre za nekaj pomembnega. Na nesrečo tistih, ki so začeli to teorijo zarote, se je kmalu našel človek, ki je vedel, za kakšen načrt v resnici gre. Omenjeni načrt ni shema »5G-čipa«, ampak shema enega najbolj priljubljenih kitarskih pedal oziroma kitarskega učinka Boss Metal Zone. Gre za tisto ploščico, ki jo kitaristi pritiskajo s stopali in s tem spreminjajo zvočne učinke (Goodman in Carmichael, 2020).

Tobačna in sladkorna industrija, industrija sladkih pijač in naftne družbe spretno uporabljajo opisane načine zanikanja znanosti in tudi druge vrste manipulacije, tudi prikrojevanje znanstvenih ugotovitev v svojo korist in v škodo zdravja prebivalstva. V strokovni medicinski publikaciji JAMA je bilo 12. septembra 2016 objavljeno razkritje manipulacije in prikrivanja dejstev sladkorne industrije, ki je pred 50 leti vso krivdo za škodljive učinke na zdravje ljudi prevalila na maščobe (Kearns idr., 2016). Strokovnjaki domnevajo, da se je tobačna industrija učila prav od njih. Istega dne je bilo v JAMI objavljeno tudi razkritje drugih dokumentov (Nestle, 2016), ki pričajo, da so bili enako prirejeni tudi izsledki drugih študij, ki jih je financirala druga prehranska industrija, tudi mlečna in mesna industrija. Ti dve industriji sta bili na primer nadvse uspešni pri svojih prizadevanjih, da sta nas prepričali, da kalcij povezujemo z mlekom, beljakovine pa z mesom, čeprav obstajajo še mnogi drugi viri tako kalcija kot beljakovin. V naštetih primerih gre za zavajajoče sporočanje različnih družb zaradi ekonomskih koristi.

Znanstveni konsenz
Iz ogromne količine danes razpoložljivih informacij je izbrati pravo zahtevna naloga. Zahteva ločitev od vsakršnega lastnega interesa, znanje pri ocenjevanju kakovosti študij in priznanje dejstva, da je mogoče eksperimentalne rezultate napačno razlagati ali namenoma izkriviti. Na žalost lahko vse to vidimo tudi v situaciji, povezani s koronavirusom.

Bodisi da gre za vprašanja o hidroksiklorokinu, intravenskem vnosu vitamina C, prenosu virusa z aerosoli, učinkovitosti zaščitnih mask: skoraj zagotovo lahko za vse najdete razlage študij, ki bodo podkrepile neki pogled. Kritični mislec in medijsko pismena oseba bosta vsako informacijo pozorno preverila. Kadar preverjamo znanstvene raziskave, moramo preveriti, kje je bila študija najprej objavljena, ali obstaja konflikt interesov, avtorje, leto objave in po hierarhiji oceniti njeno vrednost. Ni tako pomembno, kaj je navedeno v eni študiji, pomembno je, kakšne ugotovitve so navedene v večini študij. Znanstveni konsenz bi moral biti v družbi prepoznan ne le kot pritrjevanje teoriji večine znanstvenikov, ampak da to pomeni, da je prevladujoča večina znanstvenikov z vseh koncev sveta z raziskavami ugotovila enako (Žorga Dulmin in Žorga Dulmin, 2016).

Knjižničarji si prizadevamo za informacijsko in medijsko pismeno družbo
Knjižničar nasprotuje vsem poskusom uvajanja cenzure in drugih strokovno neutemeljenih omejitev pri pridobivanju in posredovanju informacij. (Etični kodeks slovenskih knjižničarjev, 1995)
Knjižnice želimo biti aktivne pri vzgoji kritičnih mislecev, želimo družbo posameznikov, ki znajo prebirati zrnje od plev med veliko količino informacij, med katerimi je, žal, tudi veliko lažnih informacij s področja znanosti. Ko govorimo o zanikanju znanosti, ne gre več le za posameznika, gre tudi za sočloveka in širše za javno dobro, za celotno človeško skupnost. Edina učinkovita ukrepa, ki ohranjata vladavino prava in človekove pravice, sta medijska in informacijska pismenost, ki omogočata kritično mišljenje. Kot posamezniki in kot družba si moramo želeti prepoznavati zavajajoče vsebine, jih znati ločiti od verodostojnih virov in se odločati, da sledimo resnici. Družba, ki razume, kako znanost deluje, je manj nagnjena k temu, da jo lahko zavajajo ali ogoljufajo posamezniki ali organizacije, ki lahko imajo korist od napačnega interpretiranja podatkov ali ki lahko popačijo znanstvena spoznanja za promoviranje lastnih ciljev. (McNamme, 2014)

Viri in literatura

Bokulich, P. (2. 11. 2012). Cherry picking (fallacy of the day). (Pseudo-)Science Blog. http://blogs.bu.edu/pbokulic/2012/11/02/cherry-picking-fallacy-of-the-day/

Cook, J. (24. 3. 2020). A history of FLICC: the 5 techniques of science denial. https://crankyuncle.com/a-history-of-flicc-the-5-techniques-of-science-denial/

Cvjetović, S. (6. 2. 2021. Teoretikov zarot ni mogoče prepričati, lahko jih samo izobrazimo:  intervju z dr. Aleksandrom Zadelom. Siol.net. https://siol.net/digisvet/novice/teoretikov-zarot-ni- mogoce-prepricati-lahko-jih-samo-izobrazimo-545207

Diethelm, P. in McKee, M. (2009). Denialism: what is it and how should scientists respond? European Journal of Public Health, 19(1), 2–4. https://doi.org/10.1093/eurpub/ckn139

Dunning, B. (3. 9. 2019). FLICC: 5 techniques of science denial. https://skeptoid.com/episodes/4691

Etični kodeks slovenskih knjižničarjev. (8. 11. 1995). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. http://www.zbds-zveza.si/?q=node3/20

Evropska komisija. (26 . 4. 2018). Boj proti dezinformacijam na spletu: Komisija predlaga vseevropski kodeks ravnanja. https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_18_3370

Fusco, M. (28. 12. 2020). Here in Italy … [Twitter objava]. Twitter. https://twitter.com/mariofusco/status/1343547724013187072

Gleick, P. (10. 2. 2011). Misrepresenting climate science: cherry-picking data for political purposes. Circle of Blue. https://www.circleofblue.org/2011/world/peter-gleick-misrepresenting-climate-science-cherry-picking-data-for-political-purposes/

Goodman, J. in Carmichael, F. (26. 6. 2020). Coronavirus: 5G and microchip conspiracies around the world. BBC News. https://www.bbc.com/news/53191523

Kearns, C. E., Schmidt, L. A. in Glantz, S. A. (2016). Sugar industry and coronary heart disease research: a historical analysis of internal industry documents. JAMA Internal Medicine, 176(11), 1680–1685. https://jamanetwork.com/journals/jamainternalmedicine/article-abstract/2548255

McNamme, D. (22. 8. 2014). Why is scientific literacy among the general population important? Medical News Today. https://www.medicalnewstoday.com/articles/281470

Nestle, M. (2016). Food industry funding of nutrition research: the relevance of history for current debates. JAMA Internal Medicine, 176(11), 1685–1686.  https://jamanetwork.com/journals/jamainternalmedicine/article-abstract/2548251

Schmitt, H. (2009). Observations necessary for useful global climate models. https://www.lpi.usra.edu/decadal/leag/DecadalClimate.pdf

Wiel, K. (3. 7. 2015). Characteristics of climate science denial. Climatesnack. https://www.scisnack.com/2015/07/03/climate-science-denial/

Žorga Dulmin, M. in Žorga Dulmin, N. (6. 4. 2016). O pomembnosti znanstvene pismenosti in kritičnega mišljenja. Društvo za razvoj humanistike. https://zofijini.net/o-pomembnosti-znanstvene-pismenosti-in-kriticnega-razmisljanja-ambivalentnem-odnosu-dela-javnosti-do-znanosti-in-vlogi-vsezivljenjskega-ucenja/